O-STA

Prvi maj 2013 - mednarodni praznik dela

V Sloveniji je bila leta 2012 stopnja brezposelnosti pod povprečjem držav članic EU. Pod povprečjem EU pa je bila tudi stopnja aktivnosti v Sloveniji, predvsem na račun zelo nizke stopnje aktivnosti starejših (50-64 let)

Stanje na trgu dela v zadnjih letih

Glede na zadnje razpoložljive podatke bo letošnji 1. maj še peto leto zapored pričakalo manj delovno aktivnih.

Slabšanje razmer na trgu dela se odraža v zniževanju števila delovno aktivnih in povečevanju števila brezposelnih in neaktivnih. Po registrskih podatkih je bilo leta 2012 v Sloveniji v povprečju 920.000 aktivnih, med katerimi so 12 % predstavljali brezposelni, 88 % pa je bilo delovno aktivnih.

Pri primerjavah se za obdobje primerjave pogosto izbere leto 2008, ko je bila v Sloveniji zabeležena ena izmed najnižjih stopenj brezposelnosti v EU. Če se torej ozremo nekaj let nazaj in preverimo ključne kazalnike, ugotovimo, da se je med letoma 2008 in 2012 število aktivnih znižalo za približno 22.000. Med njimi se je:

  • število delovno aktivnih znižalo za okoli 69.000 oseb;
  • število brezposelnih pa je naraslo za okoli 47.000 oseb.

Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU

Kljub naraščajočim stopnjam brezposelnosti, je Slovenija še vedno pod povprečno stopnjo brezposelnosti v EU. Anketna stopnja brezposelnosti, ki je edina mednarodno primerljiva, je v Sloveniji v letu 2012 znašala skoraj 9 %, v EU-27 pa je tedaj znašala v povprečju več kot 10 %. Najvišje stopnje brezposelnosti so bile tedaj zabeležene v Španiji in Grčiji, kjer so se gibale okoli 25 %. V slednji (Grčiji) pa se je samo v zadnjih dveh letih stopnja brezposelnosti dvignila s 13 % na 24 %.

Je pa Slovenija v zadnjih letih zdrsnila pod evropsko povprečje glede na stopnjo aktivnosti. Ta se izračuna kot delež aktivnih (delovno aktivni in brezposelni skupaj) glede na vse delovno sposobne v starosti 15 let ali več. Glede na vrednosti tega kazalnika se je Slovenija (57,5 %) leta 2012 uvrstila med 10 držav članic EU z najnižjimi stopnjami aktivnosti. Najnižjo stopnjo aktivnosti so tedaj imeli Italijani (49 %), najvišjo pa Nizozemci (65 %).

Levji delež k nizki stopnji aktivnosti v Sloveniji prispeva zelo nizka stopnja aktivnosti starejših (50-64 let) v državi; leta 2012 je stopnja aktivnosti starejših znašala 51 % in tako je bila Slovenija, poleg Malte, država z najnižjo stopnjo aktivnosti starejših v EU (v EU je tedaj povprečje stopnje aktivnosti starejših znašalo malo čez 63 %).

Dvig upokojitvene starosti v Sloveniji, ki ga prinaša nova pokojninska reforma, naj bi tako zvišal vrednost tega kazalnika, po katerem v Sloveniji znatno odstopamo od povprečja držav članic EU. Glede na povedano pa je morda presenetljivo, da smo v Sloveniji leta 2012 med vsemi državami članicami EU beležili najvišje stopnje aktivnosti v starostni skupini 25-49 let.

Starost in izobrazba

Pregled statusa oseb v Sloveniji glede na starost in izobrazbo kaže, da ti dve spremenljivki močno vplivata na posameznikov status na trgu dela, torej ali je nekdo delovno aktiven, brezposeln ali pa neaktiven. Tako je bilo leta 2012 med osebami z zaključeno visokošolsko ali višješolsko izobrazbo 74 % delovno aktivnih, 5 % brezposelnih in 21 % neaktivnih. Po drugi strani je bilo tedaj med osebami z dokončano ali nedokončano osnovnošolsko izobrazbo 25 % delovno aktivnih, 4 % brezposelnih in 71 % neaktivnih.

Nizka aktivnost med starejšimi je značilna tudi za mlade v Sloveniji. Nizka aktivnost oz. visoka neaktivnost je posledica "mladih" upokojencev in "starih" študentov, kar je značilnost Slovenije. Med osebami v starostni skupini 15-24 in 55-64 je bilo leta 2012 neaktivnih približno 65 % oseb, medtem ko se je delež neaktivnih v starostni skupini 25-54 let gibal okoli 9 %.

Če primerjamo starostni skupini starejši (55-64 let) in mlajši (15-24 let), ugotovimo, da so predstavljali brezposelni med mladimi nekoliko večji delež (7 %) kot med starejšimi (2 %), med starejšimi pa je bil nekoliko večji delež delovno aktivnih (33 %) kot med mladimi (27 %).

Plača

Želimo si nadpovprečno visoke plače, vendar take prejema le tretjina zaposlenih oseb. Približno polovica zaposlenih oseb pa prejema plačo, ki je nižja od 81 % povprečne plače v Sloveniji.

Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji je februarja 2013 znašala nekaj več kot 980 EUR. Najvišje plače so imeli zaposleni v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, ki so mesečno v povprečju prejeli skoraj 1.350 EUR neto. Najmanj pa so prejeli zaposleni v gostinstvu; ti so v povprečju zaslužili 730 EUR.

Čeprav se gospodarska kriza prepozna po že omenjenem zniževanju števila delovno aktivnih in povečevanju števila brezposelnih in števila neaktivnih, pa izgleda, kot da to ne velja v tolikšni meri za višino plač: če primerjamo februarske plače od leta 2008 naprej, namreč ugotovimo, da se je povprečna neto plača, z izjemo zadnjega leta, vsako leto povečevala. Pri tem pa je treba upoštevati, da je dobršen del tega dvigovanja višine povprečne plače posledica dejstva, da so zaposlitve v veliki meri izgubili zaposleni s podpovprečnimi plačami, kar se je odrazilo v zvišanju višine povprečne plače. Od februarja 2008, ko je povprečna plača znašala 865 EUR, se je ta do februarja 2012 zvišala na skoraj 990 EUR, v zadnjem letu pa se je nato znižala za malo več kot 5 EUR.

Prazniki in dopust

1. maj je eden izmed 12 prostih delovnih dni, ki jih imamo na račun praznikov v Sloveniji. Seveda to ne pomeni, da je toliko tudi dejansko dela prostih dni, saj se nekateri prazniki lahko koledarsko uvrstijo na soboto ali nedeljo, ko mnogi praviloma ne delajo. To velja tudi za letošnji 27. april oz. dan upora proti okupatorju, ki je edini praznik v Sloveniji letos, ki bo v soboto. Zato bomo letos imeli na račun praznikov 11 dela prostih dni. Če upoštevamo še praznike in vikende, bomo imeli letos v celoti 250 delovnih dni, naslednje leto 252, leta 2015 pa 255 delovnih dni.

Od omenjenih 250 delovnih dni pa je treba odšteti še dneve letnega dopusta, ki pripadajo zaposlenim. V Sloveniji smo zaposleni po zakonu namreč upravičeni do najmanj 20 dni plačanega dopusta letno.

Avtor: Lenart Lah