Svečana podelitev nagrad in priznanj Miroslava Zeia na Nacionalnem inštitutu za biologijo

V Biološkem središču na Večni poti 111 v Ljubljani, je v ponedeljek 11.11.2013, ob 53. letnici obstoja Nacionalnega instituta za biologijo, potekala že četrta svečana podelitev nagrad in priznanj Nacionalnega inštituta za biologijo, poimenovanih po prof. dr. Miroslavu Zeiu, ki je bil med njegovimi ustanovitelji. Nagrade Miroslava Zeia so bile podeljene posameznikom za njihove izjemne dosežke na področju osnovnih in uporabnih raziskav ved o življenju ter uresničevanja vizij in poslanstva NIB.

Svečan dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zbrane goste sta slavnostno nagovorila mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje in prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica NIB.

Na svečani podelitvi so bile podeljene naslednje nagrade NIB:

1) Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2013 je prejel prof. dr. Andrej Čokl.

Prof. dr. Andrej Čokl je svetovno priznan raziskovalec na področju sporazumevanja žuželk z zvokom, ki se prenaša preko podlage. S svojimi dolgoletnimi raziskavami in vrhunskimi rezultati je dal neprecenljiv prispevek tako k spoznanju, da je vibracijska komunikacija najbolj razširjena oblika sporazumevanja z zvokom, kot tudi k razumevanju njenih temeljnih principov. Njegova bogata bibliografija obsega članke, objavljene v prestižnih znanstvenih revijah, in poglavja v knjigah tujih založniških hiš.

S svojimi nevrofiziološkimi raziskavami na stenici zeleni smrdljivki in kobilici selki je prof. Čokl že pred tridesetimi leti s pomembnimi objavami začrtal pot kompleksnim raziskavam sporazumevanja in vedenja žuželk. Njegova dela še vedno predstavljajo temelj za raziskave detekcije in procesiranja vibracijskih signalov v centralnem živčnem sistemu.

Poleg pionirskega dela na področju nevrofizioloških osnov vibracijske komunikacije, je prof. Čokl tudi pomembno prispeval k razumevanju temeljnih principov prenosa vibracijskih signalov po gostiteljskih rastlinah žuželk. Bil je med prvimi raziskovalci v svetu, ki je uporabljal vrhunsko tehnologijo, kot je npr. danes standardni laserski vibrometer, za detekcijo vibracijskih signalov žuželk.

Prof. Andrej Čokl je svoje temeljno raziskovalno delo ves čas združeval s proučevanjem ekonomsko pomembnih žuželk in razvoju potencialnih alternativnih metod na osnovi vibracijskih signalov za nadzor škodljivcev. S poglavjem v knjigi iz leta 2009 je pozornost strokovne javnosti usmeril na velik in popolnoma neizkoriščen potencial uporabe vibracijskih signalov pri zaščiti rastlin.

Prof. dr. Andrej Čokl je bil v obdobju 1988-1996 direktor Nacionalnega inštituta za biologijo in v obdobju 2008-2012 predsednik Znanstvenega sveta NIB. Od leta 1992 do 2013 je vodil Oddelek za entomologijo NIB, ki se ej pod njegovim vodstvom razvil v enega od svetovnih centrov za raziskave vibracijske komunikacije členonožcev. Vodil je številne uspešno zaključene temeljne projekte in vzpostavil sodelovanje s številnimi vrhunskimi raziskovalnimi skupinami v tujini. Izmed njih bi izpostavili sodelovanje z Oddelkom za entomologijo na University of California, Riverside v ZDA in z inštitutom EMBRAPA v Braziliji. Vodil je bilateralne raziskovalne projekte in dele posameznih evropskih projektov. Bil je mentor številnim mladim raziskovalcem, od katerih so mnogi svojo znanstveno kariero uspešno nadaljevali in jo še nadaljujejo doma ter v tujini.

Od leta 2005 je prof. Čokl redni profesor na Univerzi v Ljubljani; predava pa tudi na Univerzah v Mariboru, Novi Gorici in na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju.

2) Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2013 je prejela izr. prof. dr. Maja Ravnikar.

Izredna profesorica dr. Maja Ravnikarje je svetovno priznana strokovnjakinja na področjih mikrobiologije in biotehnologije, s poudarkom na odkrivanju in proučevanju biologije povzročiteljev bolezni rastlin. S svojim zgledom izredno delavne in inovativne raziskovalke in motivacijske vodje svojih sodelavcev in mlajših raziskovalcev dosega kakovostne rezultate tako pri temeljnem raziskovalnem delu, kot tudi pri neposredni povezavi z industrijskimi partnerji in pri podpori državnim organom. S svojimi sodelavci je razvila številne nove molekularne metode za izolacijo, detekcijo in količinsko ovrednotenje virusov, viroidov in bakterij, ki so objavljene v obliki visoko citiranih raziskovalnih ali preglednih člankov v uglednih revijah z visokimi faktorji vpliva in v knjigah mednarodnih založb. S sodelavci je odkrila več kot 20 novih povzročiteljev bolezni rastlin v Sloveniji, nekatere tudi v Evropi. Pionirsko delo predstavlja izdelava metodologije za sledenje učinkovitega koncentriranja in čiščenja virusov z monolitnimi kromatografskimi nosilci skupaj z biotehnološkim podjetjem BIA Separations. Inovativna povezava koncentriranja virusov z novo generacijo sekvenciranja nukleinskih kislin je letos vodila do odkritja novega ortoreovirusa, ki povzroča gastrointestinalne težave pri ljudeh. Številne razvite metode za identifikacijo in količinsko ovrednotenje mikroorganizmov uporabljajo raziskovalci pri svojih raziskavah in kot člani referenčnega laboratorija Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za preverjanje zdravstvenega varstva rastlin. Nekatere metode uporabljajo tudi v drugih evropskih laboratorijih.

Dr. Ravnikarjeva že vrsto let zelo uspešno vodi Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo in tudi njegov raziskovalni program. Na NIBu je ena od glavnih pobudnic spodbujanja podjetništva, katerega rezultat je že četrto leto delujoče odcepljeno podjetje Biosistemika d.o.o..

Dr. Ravnikarjeva je zelo aktivna v Evropski organizaciji za varstvo rastlin, je članica ameriškega konzorcija za raziskave virusov v okolju, predsednica mednarodne delovne skupine za raziskave virusov in soustanoviteljica evropskega združenja fitobakteriologov.

3) Nagrado Nacionalnega inštituta za biologijo za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2013 je prejela dr. Alja Štraser.

Izsledki izbrane doktorske naloge so bili objavljeni v 7 znanstvenih člankih. Od teh so bili štirje objavljeni v revijah, ki jih Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS kategorizira kot A1 in trije v kategoriji A2. Na štirih od teh člankov je kandidatka prva avtorica. Vsi članki so tudi del njene doktorske naloge in so bili skupno že kar 57-krat citirani.

4) Na prireditvi so prejeli priznanja Nacionalnega inštituta za biologijo tudi vsi mladi sodelavci NIB, ki so v obdobju od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 pridobili doktorske nazive - to so dr. Neža Koron, dr. Ana Torkar in dr. Alja Štraser.

Dodatne informacije: Helena Končar: helena.koncar@nib.si; 059 232 702.