Turnir Lego Masters 2014
Turnir Lego Masters 2014 (www.lego-masters.si) se bo odvijal dne 17. 4. 2014, v organizaciji Laboratorija za avtonomne mobilne sisteme (LAMS) ter Laboratorija za modeliranje, simulacijo in vodenje (LMSV) na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani.
Laboratorija tovrstno tekmovanje organizirata drugo leto zapored. Podobna tekmovanja niso novost, saj v manjši meri že potekajo tudi drugje po Sloveniji, v precej večjem obsegu pa v ostalem svetu, kjer so vsako leto organizirana svetovna in evropska prvenstva ter olimpijade. Tekmovanja so običajno namenjena osnovnošolcem, srednješolcem in študentom, vsem tekmovanjem pa je skupno, da se za izdelavo sistema uporabijo kompleti Lego Mindstorms. Sestavljen sistem mora biti sposoben na določenem tekmovalnem poligonu, v določenem času, opraviti z neko v naprej bolj ali manj znano nalogo. Letošnja tekmovalna naloga na turnirju Lego Masters je zasnovana na vsem dobro poznani igri rokometa. Dva robota tekmujeta istočasno, vsak na svojem poligonu, zmaga pa ekipa, katere robot, v čim krajšem času, zbere več točk. Točke, ki jih prinese posamezen zadetek, so odvisne od cone, v kateri se robot nahaja pri metu, in znašajo 1 ali 2 točki - odvisno od oddaljenosti robota od gola (cona 1 ali cona 2).
Tekmovanje Lego Masters 2014 je tudi letos namenjeno študentskim ekipam FE, vseh smeri in letnikov študija. Študentje so bili na tekmovanje povabljeni preko domače strani Lego Masters (www.lego-masters.si), domače strani LMSV & LAMS (msc.fe.uni-lj.si), domače strani FE (www.fe.uni-lj.si), Facebook in Tweeter profilov ter preko promocijskega materiala (plakati, flyjerji). Na vabilo se je odzvalo 15 študentskih ekip, s skupno 33 tekmovalci različnih letnikov študija. Vsem sodelujočim ekipam študentov je za izgradnjo sistema in načrtovanje algoritmov vodenja omogočena izposoja kompletov Lego Mindstorms EV3 ter testiranje razvitih sistemov na tekmovalni površini.
Glavni cilj tekmovanja je vzpodbujanje ekipnega dela med študenti, vzpodbujanje projektno orientiranega razmišljanja ter pridobitev praktičnih znanj s področja avtomatike, senzorike in vodenja sistemov. Na ta način pridobljena dodatna praktična znanja so uporabna ne samo na področju razvoja avtonomnih mobilnih sistemov, temveč tudi pri načrtovanju, optimiranju in vodenju ostalih inteligentnih sistemov ter na številnih drugih interdisciplinarnih področjih. Tako v času informacijske družbe sistemi avtomatike predstavljajo nepogrešljiv člen vsake napredne, uspešne in konkurenčne industrije. Vodenje dinamičnih procesov, proizvodnih in logističnih sistemov, robotskih in avtonomnih mobilnih sistemov, razvoj inteligentnih sistemov, biosenzorike, biomedicinske tehnike, računalniškega vida, slikovnih in govornih tehnologij ter mikrokrmilniških vgradnih sistemov so le nekatera izmed področij, ki vsebujejo znanja s področja avtomatike. V zadnjih nekaj letih še posebej pridobivajo na veljavi avtonomni mobilni sistemi, ki do določene mere izkazujejo lastno inteligenco in sposobnost odločanja v znanih ali neznanih okoljih. Pojem avtonomni mobilni sistemi označuje sistem, ki ima zmožnost premikanja (vožnja, letenje, hoja, itd.) in je pri tem povsem neodvisen od posredovanja človeka. Avtonomnost mu pri tem zagotavlja vgrajena programska inteligenca, ki poskuša v največji možni meri zajeti vse možne scenarije dogajanja, s katerimi se lahko sistem v realnosti sooči. Prav inteligenca predstavlja bistveni del avtonomnega mobilnega sistema, saj bo sistem zmožen določene inteligentne avtonomije le v meri kot mu to dovoljuje vgrajena inteligenca.