O-STA

Razpis za sodelovanje na mednarodni skupinski razstavi v Centru sodobnih umetnosti Celje

ROK PRIJAVE: 1. 10. 2014

Center sodobnih umetnosti Celje objavlja razpis, ki ga je zasnovala kustosinja na rezidenčnem bivanju Ana Kovačić (vodja Galerije Miroslav Kraljević Zagreb).

Odprti razpis je namenjen zbiranju idejnih predlogov ali umetniških del, ki izhajajoč iz življenja in dela Alme Karlin kritično obravnavajo procese mitologiziranja oseb ali družbenih dogodkov iz preteklosti.

ALMA VILIBALDA MAXIMILLIANA KARLIN, slovenska popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica

* 12. oktober 1889, Celje, † 14. januar 1950, Pečovnik pri Celju.

Nekaj podatkov iz življenja Alme Karlin:

- Kot večji del tedanjega celjskega meščanstva je tudi Alma govorila in pisala v nemškem jeziku. Slovenski jezik ni govorila najbolje in zato ga ni veliko uporabljala.

- Pri trinajstih letih je morala skozi hude ortopedske operacije, bolečine je premagovala z učenjem tujih jezikov.

- Študirala je angleščino, francoščino, italijanšino, norveščino, danščino, finščino, ruščino in španščino, kasneje se je učila perzijščino, kitajščino in japonščino.

- Preživljala se je kot prevajalka v prevajalski pisarni na Regent Streetu v Londonu in s poučevanjem jezikov. Poučevala je predvsem Azijce, ki so jo vpeljali v teozofijo in vzhodne filozofije ter ji pomagali pri učenju kitajščine in sanskrta.

- Postala članica londonskega Teozofskega društva.

- V Celje se je vrnila leta 1918 in ustanovila šolo za tuje jezike, v tistem času je sprejela odločitev o potovanju okoli sveta. Iz prihrankov si je kupila svoj prvi pisalni stroj, slovito Eriko, ki je Almo spremljala do konca življenja. Skupaj z Eriko je prepotovala velik del sveta, med drugim je obiskala Južno in Severno Ameriko, Daljni vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo.

- Leta 1932 je Alma obiskala Stockholm, kjer je na tamkajšnjem radiju predavala o svojih popotovanjih. Po oddaji jo je poklicala slikarka Thea Schreiber Gammelin in jo prosila za srečanje. Kasneje se med njima razvije trajno prijateljstvo. Po nekaj letih dopisovanja ji Alma ponudi, da postane njena osebna tajnica in sedemnajst let mlajša Thea se za stalno preseli v Slovenijo. Leta 1934 Alma preneha pisati potopisne članke in zgodbe, usmeri se v okultizem.

- Ob zasedbi Jugoslavije jo je leta 1941 preganjal gestapo in jo aretiral, zaplenil njeno premoženje ter jo poslal v Dachau. Na poti v taborišče se je Almi posrečilo pobegniti v partizane. Iz osvobojenega ozemlja v Črnomlju je odšla v Dalmacijo. O partizanskem gibanju je pisala celo Churchillu, iz časa NOB je ohranjenih več njenih partizanskih zgodb. Tudi Thea se je med vojno pridružila partizanom, kjer je bila kot kurirka huje ranjena.

- Po končani vojni oblasti niso želeli imeti ničesar s pisateljico, ki je pisala v nemškem jeziku. Almino in Theino privarčevano imetje je bilo v bankah in v tujini, kamor nista mogli. Preselili sta se v majhno hišo na hribu v Pečovniku nad Celjem. S Theino pokojnino sta se skromno preživljali, večkrat sta trpeli pomanjkanje.

· Povzeto iz: http://sl.wikipedia.org/wiki/Alma_Karlin

Več informacij o Almi Karlin:

- http://www.almakarlin.si

- Jerneja Jezernik, Alma M. Karlin, državljanka sveta, Mladinska knjiga, 2009.

- Barbara Trnovec, Kolumbova hči: življenje in delo Alme M. Karlin, Pokrajinski muzej Celje, 2011

- Zbornik Almine meje in margine, Muzej novejše zgodovine Celje, 2009.

- Film Alma M. Karlin - Samotno potovanje, režija Marta Frelih, 2009.

____________________________________________________

Lik Alme Karlin predstavlja izhodišče za branje širšega zgodovinskega konteksta, zanima nas, katere 'paralelne' resnice spremljajo njeno življenje.

Kateri so tisti dejavniki, ki določene osebe umeščajo na svetovni zemljevid ali jih iz njega izvzemajo?

Prav tako nas zanimajo miti, ki so se v 20. stoletju uporabljali z namenom opravičevanja separatističnih ali unitarističnih ciljev, ki so privedli do razpada cesarstev, ustvarjanja vojn in novih držav.

Izbrani predlog bo realiziran v sklopu skupinske mednarodne razstave, ki bo problematizirala politiko spomina in mitologizacije skozi procese, ki se vežejo na osebne zgodbe in tiste, ki izhajajo iz širšega družbenega konteksta.

Razstavo načrtujemo v letu 2015.

Prijava naj vsebuje:

- predstavitev predloga ali dela (max. 2000 znakov)

- vizualni material (max. 8 MB)

- življenjepis

- kontaktni podatki

Predloge pošljite na elektronski naslov: ana.kovacic@g-mk.hr

Informacije: ana.kovacic@g-mk.hr ali maja.hodoscek@celje.si

VLJUDNO VABLJENI K SODELOVANJU!

...................................................

CELEIA - Center sodobnih umetnosti

Likovni salon
Trg celjskih knezov8, 3000 CELJE

Tel.: 03 / 42 65 162

Center.sodobnihumetnosti@celje.si