Na delovnem srečanju potrdili nujnost izgradnje tretje razvojne osi

Velenje, 11. november 2014 - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je včeraj zaradi neaktivnosti pri umeščanju tretje razvojne osi sklical delovno srečanje, na katerega je povabil ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča in ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. S strani ministrstev so bili na seji prisotni Lidija Stebernak, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Lenča Humerca Šolar, vodja Sektorja za urejanje prostora na državni ravni, mag. Klemen Grebenšek, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, in Zvonko Zavašnik, vodja Sektorja za ceste. Delovnega srečanja so se udeležili tudi Jurij Kač, generalni direktor Družbe za razvoj infrastrukture, d. o. o., župani SA-ŠA regije, Marija Antonija Kovačič in Nada Brinovšek, poslanki Državnega zbora RS, Andreja Katič, poslanka in podpredsednica Državnega zbora RS, Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Alenka Avberšek, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za politike in zakonodajo, dr. Cvetka Tinauer iz Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in Aljaž Verhovnik iz Mladinske iniciative za tretjo razvojno os.

Uvodoma je Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, predstavil velik pomen tretje razvojne osi za Velenje in celotno regijo. Od nje je v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj SA-ŠA regije, zato so ukrepi v zvezi z njeno izgradnjo nujni. Poudaril je, da potrebujemo predvsem cesto, ki bo omogočila razvoj regije in bo umeščena čim bližje Zgornji Savinjski dolini, saj je to tudi eden od razlogov za izgradnjo osi.

Lidija Stebernak, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, je prisotnim predstavila aktualne zadeve v zvezi s tem projektom. Omenila je, da projekti prostorskega načrtovanja tretje razvojne osi tečejo in se bodo nadaljevali tudi v prihodnje, zaradi številnih menjav vlad pa projekt občasno zastane. Do sedaj so proučili tri možne umestitve trase, ki so v različnih fazah. Poudarila je, da se s tretjo razvojno osjo koordinirano ukvarja več sektorjev. Vodja Sektorja za urejanje prostora na državni ravni Lenča Humerca Šolar je povedala, da trenutno podrobno preučujejo traso v t. i. sredinskem koridorju (Podlog). Pri pospešitvi projekta jih ovira predvsem okoljska problematika, saj že dve leti iščejo optimizacijo za soglasje za okolje, naravo in vodo. Za omenjeno traso so z vodarji že sklenili načelno soglasje in kmalu bodo pričeli z umeščanjem trase v prostor. Omenila je še, da trasa po obstoječi prometni povezavi Velenje-Arja vas ne rešuje prometne problematike Velenja in je kot taka problematična, saj predstavlja edino cesto, ki vodi do Koroške. Humerca Šolarjeva je še povedala, da intenzivno iščejo variante umestitve tretje razvojne osi v sredinskem koridorju in možnosti za čimprejšnje sprejetje načrta s strani vlade. Tudi, če bi bila ta trasa izvedljiva, bi potrebovali še dve leti za sprejem in potrditev s strani vlade.

Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Grebenšek je povedal, da finančnih sredstev za izgradnjo tretje razvojne osi trenutno ni in da bo os, ko bo zgrajena, cestninjena. Zavedajo se, da so pred zelo težko nalogo.

Jurij Kač, generalni direktor Družbe za razvoj infrastrukture in eden od pripravljavcev strategije razvoja prometne infrastrukture v Sloveniji, je povedal, da je čas, da ponovno premislijo o načrtih in modelu infrastrukture, ki so si ga zastavili. Omenil je, da je možno prometne težave reševati tudi s cestami nižjega ranga, npr. štiripasovnico. Njegova želja je, da se odpirajo vprašanja, ki do sedaj niso bila predmet diskusij, se je pa strinjal, da v Sloveniji nujno potrebujemo kvalitetne prometne povezave.

Že dvajset let se po mnenju Branka Meha, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, pogovarjajo o tej osi. Ker osi še ni, so podjetja postala nekonkurenčna in po njegovem mnenju je skrajni čas za določitev trase, tudi denar za izgradnjo se bo moral najti. Potrebno je čim prej doreči rok izgradnje, saj se s tem, da je trasa nujno potrebna, že tako vsi strinjajo. Dr. Cvetka Tinauer iz Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je dodala, da podjetja že zelo resno razmišljajo o spremembi sedežev družb in selitvi proizvodnje. Strinjala se je z Mehom in zahtevala določitev roka za izdelavo projektne dokumentacije. Meh je dodal, da so gospodarstveniki SA-ŠA regije pripravljeni tudi finančno sodelovati oz. investirati in da bi to lahko bil dober primer javno-zasebnega partnerstva. Izvršna direktorica GZS za politike in zakonodajo Alenka Avberšek je omenila, da debate o finančnih možnostih zelo dobro pozna in da ima vlada pred seboj nov izziv o modelu financiranja. Po njenem mnenju v Sloveniji žal ne poznamo celovitega upravljanja s prostorom in tako naprej ne gre več.

Župan Bojan Kontič je povzel, da nihče več ne oporeka potrebi po cesti, temveč je potrebno traso čim prej določiti in umestiti v prostorske načrte. Poudaril je nujnost razvojnega potenciala trase, da bo ta čim bolj koristna za gospodarstvo in prebivalce, zgrajena s čim manj stroški, da bo omogočila prometno povezavo tudi Zgornji Savinjski dolini in da je potrebno s postopki nemudoma nadaljevati.

Aljaž Verhovnik, vodja Mladinske iniciative za tretjo razvojno os, je povedal, da je njihovo peticijo podpisalo že več kot 7 tisoč ljudi. Po njegovem mnenju je Koroška pozabljena regija in izjave Jurija Kača o nepotrebnosti osi so jih osebno prizadele, saj so pokazale, da dvomi o nujnosti vendarle obstajajo. Podprli bodo tiste, ki si bodo prizadevali, da se os čim hitreje umesti in predlagajo javno-zasebno partnerstvo. Sklenil je, da ni potrebe prepričevati prepričanih in naštel sklepe, ki so jih na Koroškem sprejeli v ponedeljek dopoldan, ko so imeli sestanek na enako tematiko na pobudo dr. Matica Tasiča, župana Občine Prevalje.

Ciril Rosc, župan Občine Luče, je povedal, da so v njihovi občini odvisni od te povezave in da se boji, da bodo njihovi uspešni gospodarstveniki svoje družbe preselili na druge lokacije, ki jim bodo nudile boljše pogoje za razvoj.

Andreja Katič, podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije, je spregovorila v imenu vseh treh poslank SA-ŠA regije in poudarila, da bodo s poslanskimi vprašanji bdele nad izvedbo projekta na državni ravni.

Mag. Klemen Grebenšek iz Ministrstva za infrastrukturo je sklenil, da bo aktiviral skupino, ki bo začela še en krog pogajanj z vsemi deležniki, saj se vsi strinjajo, da se izbrana trasa čim prej umesti v prostor in da vsakršno odlašanje stvari le še poslabša.

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je delovno srečanje zaključil s potrditvijo sklepov, ki so jih sprejeli na sestanku v Dravogradu:

1. Dopolnitev Resolucije o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture do leta 2020 z vizijo do leta 2030, ki bo zajela celoten odsek severnega dela hitre ceste v okviru t. i. tretje razvojne osi.

2. Natančen in realen terminski plan izvedbe severnega dela tretje razvojne osi: a) s pričetkom priprave na gradnjo (dokumentacija, odkupi zemljišč) takoj (2014) in pričetkom gradnje pred letom 2017 za odsek z že sprejetim DPN (Velenje jug-Slovenj Gradec jug); b) s potrditvijo izbora variante, pričetkom odkupa zemljišč in izdelave potrebne dokumentacije za odsek Velenje jug-A1 pred koncem leta 2016 in začetkom gradnje najpozneje v letu 2018 in c) ponovno ovrednotenje družbeno-ekonomske upravičenosti odseka Slovenj Gradec-Holmec in začetek priprav na gradnjo najpozneje do leta 2016.

3. Takojšnji pričetek izvajanja potrebnih aktivnosti za realizacijo in dokončanje projekta tretje razvojne osi na odsekih Velenje-A1, Velenje-Slovenj Gradec in Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem-Holmec.

4. Umestitev tretje razvojne osi v prostor na odseku Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec.

5. Zaradi dolgotrajne izvedbe izgradnje tretje razvojne osi naj se nemudoma prične obnova dotrajanih državnih cest na Koroškem.

6. Jasno določen točen datum začetka in zaključka projektantskih ter gradbenih del na tretji razvojni osi.

7. O vsakem koraku realizacije/nerealizacije projekta tretje razvojne osi se nemudoma in na primeren način vsakič znova obvešča javnost.

8. Vlada RS pripravi Zakon o podporni pomoči Koroški, v katerem tudi finančno in vsebinsko opredeli realizacijo projektov, ki bodo podkrepili razvoj koroške regije.

Župan Mestne občine Velenje je na koncu predlagal, da bi se na tovrstnih delovnih srečanjih v takšni sestavi dobivali vsake tri mesece. Povzel je, da so na delovnem srečanju še enkrat enotno potrdili, da so aktivnosti za čimprejšnjo izgradnjo tretje razvojne osi nujno potrebne in da za najsprejemljivejšo varianto predlagajo najbolj zahodno traso (Šentrupert), ki bo omogočila prometno povezavo in nadaljnji gospodarski razvoj tudi Zgornji Savinjski dolini.

Prijazen pozdrav,

Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje