O-STA

Planetu zemlja prijazna občina 2014

(Ljubljana, 13.11.2014) - Danes bodo na Gospodarskem razstavišču Ljubljana, podeljeni nazivi in priznanja občinam, ki so sodelovale na letošnjem jubilejnem vseslovenskem natečaju "Planetu Zemlja prijazna občina", ki ga od leta 2010 organizira društvo Planet Zemlja. Komisija letošnjega natečaja, v sestavi strokovnjakov Zavoda za gozdove RS, Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Nacionalnega instituta za javno zdravje, društva za ENO glasbo, zavoda Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Gospodarskega razstavišča Ljubljana, Okoljsko raziskovalnega zavoda, Gradbenega instituta ZRMK in društva Planet Zemlja, je izbrala občine, ki so s svojim delovanjem na področju varovanja gozdov, lokalne samooskrbe, onesnaževanja s hrupom, trajnostnega turizma, sejemske dejavnosti, ravnanja z odpadki, energetike in okoljskega komuniciranja, zaslužili najvišje ocene ter s tem naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2014.

Planetu Zemlja prijazne občine 2014 so:

  • V kategoriji do 3.000 prebivalcev - občina Razkrižje
  • V kategoriji med 3.000 in 5.000 prebivalcev - občina Poljčane
  • V kategoriji med 5.000 in 10.000 prebivalcev - občina Zreče
  • V kategoriji nad 10.000 prebivalcev - občina Žalec
  • V kategoriji Mestnih občin - Mestna občina Ljubljana.

Obrazložitve navajamo spodaj.

Letos bo tudi prvič podeljeno posebno priznanje za zvestobo natečaju, ki ga bosta prejeli občini Krško in Slovenske Konjice, ki v natečaju sodelujeta že od začetka, s tem pa tudi oceno napredka na posameznih področjih, ki jih spremlja natečaj.

Oceno navajamo v nadaljevanju.

Novost letošnjega natečaja pa je nabor okoljsko-družbenih pobud, ki so se jim sodelujoče občine lahko pridružile in odločile, da jih izvedejo. Gre za neobvezujoče pobude, ki jih je pripravilo društvo Planet Zemlja. Nekatere občine so jih zaznale kot pomemben prispevek pri razvoju kvalitete bivanja občank in občanov. Tako bodo v občini Žalec izvajali projekte: Martinov plašč, Občina naravnega blišča, Kilometer nič, Občanova stojnica, Reigrišče - Varna igrišča Slovenije in Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2014/15. V občini Zreče so "posvojili" projekt Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2014/15, v občini Razkrižje Občino naravnega blišča in Občanovo stojnico, v občini Ormož Martinov plašč, Občino naravnega blišča, Občanovo stojnico in Terezijin vrt, v občini Bled pa projekt Martinov plašč, Občanova stojnica in Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec.

Več o pobudah najdete spodaj.

Med občinami ki bodo prejele priznanje so letos: Kostanjevica na Krki (v kategoriji do 3.000 prebivalcev), Vodice (v kategoriji med 3 in 5.000 prebivalci), Bled (v kategoriji med 5 in 10.000 prebivalci), Krško, Ormož, Radovljica in Slovenske Konjice (v kategoriji nad 10.000 prebivalci) ter Velenje (v kategoriji Mestne občine).

Sodelujoče občine bodo nazive, priznanja in posebna priznanja prejele v četrtek, 13.11.2014 ob 19. uri

v dvorani Galerija, na osrednjem dogodku sejma Narava zdravje

na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Letošnji natečaj, na katerega se je prijavilo 18 občin iz naslednjih regij: zgornje-gorenjska, osrednja, savinjsko-šaleška, notranjska, štajerska, Posavje, dolenjska in Prekmurje, je prvič podprla tudi Skupnost občin Slovenije.

Za morebitno objavo se vam najlepše zahvaljujemo.

Fotografijo vam bomo poslali po dogodku.

OBRAZLOŽITVE NAZIVOV

RAZKRIŽJE:

Občina vlaga sorazmerno veliko sredstev za okoljske investicije, je uspešna na razpisih za energetsko sanacijo javnih stavb, razmišljajo o (mikro) daljinskih sistemih ogrevanja in izkoriščajo možnosti za promocijo URE/OVE med občani. Občina sicer ni tradicionalna oz. gozdarsko pomembna občina, že večkrat pa je dokazala, da zna živeti z naravo in materiali, ki jih le-ta nudi. Enako je tudi z lesom, ki ga v manjši meri uporablja za gradnjo, deloma pa tudi za ogrevanje, kar bodo storili pri javnih objektih že čez nekaj mesecev. V občini Razkrižje dobri zvočni krajini posvečajo veliko pozornost. Zavedajo se problematike, ki jo hrup predstavlja v bivalnem okolju in pri tem zelo aktivno sodelujejo z občani, tako, da uskladijo mnenja pred izvajanjem glasnejših aktivnosti. Zbirajo tudi pobude za spremembe zakonodaje, ki ureja hrup v okolju. Tudi sicer občina kaže na resen pristop in željo po ohranitvi dobrega stanja in previdnost pri prostorskem načrtovanju v bodoče. V tem pogledu občina Razkrižje izstopa glede na ostale občine, ki so pri natečaju sodelovale. Občina Razkrižje daje velik poudarek lokalni in ekološko pridelani hrani ter tudi sami promociji teh živil. Še vedno je v občini glavna skrb ravnanja z odpadki usmerjena v zbiranje in ne toliko v predelavo. Občina je prepoznala tudi sejemske aktivnosti kot pot promocije svojih okoljskih projektov, pa tudi sicer izvaja veliko aktivnosti pri komuniciranju o okoljskih vprašanjih, pozornost pa izkazuje tudi k dobremu počutju in zdravju zaposlenih.

POLJČANE:

Občina Poljčane sama nima v lasti gozdov, se pa zaveda njihovega pozitivnega vpliva na vsakdanje bivanje in pozitivno gledajo na leseno gradnjo. V občini Poljčane ne opažajo večjih problemov

zaradi okoljskega hrupa, kar kaže na ozaveščenost glede problematike hrupa. Za ohranitev obstoječega stanja bi pri nadaljnjem razvoju občine predlagali predvsem previdnost pri umeščanju

novih dejavnosti v prostor in pri tem čim bolj aktivno vključitev javnosti in upoštevanje njihovih potreb in želja. Občina Poljčane zelo vzpodbudno gleda na prihodnost na področju lokalne

samooskrbe. V praksi res skrbijo za trajnostni razvoj, imajo realne podatke, kljub majhnosti občine imajo številne zelene programe, in občina živi za razvojne projekte, kjer večinoma delajo na

spremembi zavesti. Poljčane imajo detektirane projekte na področju turizma, ki spodbujajo razvoj trajnostne turistične ponudbe in osveščanja obiskovalcev. Občina daje velik poudarek

reševanju okoljskih vprašanj občank in občanov, ima posluh za njihove pobude, spremlja in motivira pa tudi aktivnosti mladih.

ZREČE:

Občina sorazmerno veliko sredstev namenja pa tudi pridobiva za okoljske investicije. Uspešna je bila tudi na zadnjih razpisih za energetsko sanacijo javnih stavb. Občina Zreče je tudi sama lastnica večje površine gozdov. Skrbijo za rabo lesne biomase za ogrevanje, želimo pa jim, da bi naredili tudi kakšen nov objekt za javne potrebe iz lesa, ki jim ga v obilni meri nudi njihovo bogato gozdno zaledje in tradicija rabe lesa na njihovem območju. V občini Zreče ocenjujejo, da je stopnja motenj zaradi hrupa srednja. Načrtujejo več ukrepov za izboljšanje stanja, med drugim zmanjšanje hrupa, ki ga povzročajo industrijski obrati. Zavedajo se potrebe po dodatnem osveščanju o vplivih, ki jih hrup povzroča na zdravje in počutje ljudi in urejajo območja za učne in turistične dejavnosti v mirnem okolju. Večjo pozornost bi morda lahko namenili vključevanju javnosti s spremljanjem in reševanjem njihovih pritožb in pobud glede hrupnega onesnaževanja. Občina Zreče v veliki meri podpira lokalno in ekološko pridelano hrano. Izkazana je zavzetost občine, kljub sicer še neuspešnemu zmanjševanju odpadkov, vendar gredo v pravo smer. Pri Zrečah je pohvalno, da imajo strategijo turizma, ki opredeli trajnost kot smer razvoja. Imajo tudi ponudnika z eko certifikatom, nimajo pa nobenih programov in projektov, ki bi direktno spodbujali razvoj trajnostnega turizma. Občina izvaja veliko komunikacijskih aktivnosti v in izven občinske uprave, sodeluje z raznolikimi deležniki v skupnosti in širše, velik poudarek pa daje tudi osveščenosti mladih.

ŽALEC:

Občina sorazmerno intenzivno izkoriščan obnovljive vire, sodeluje pri številnih, tudi mednarodnih projektih, prioritete občine na področju URE in OVE so v skladu s konceptom trajnostnega razvoja. V občini Žalec so na področju rabe lesa temeljito zavihali rokave, saj bodo zgradili lesene objekte v njihovem ekokampu, les uporabljajo tudi pri energetski sanaciji stavb, predvidevajo pa tudi daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. V občini Žalec stopnjo motenj zaradi hrupa ocenjujejo kot nizko. Kljub temu načrtujejo številne ukrepe za izboljšanje stanja. Veliko pozornost posvečajo zavarovanju naravnega okolja in razvoju trajnostnega turizma in naravoslovnih učnih poti. Strinjajo se s prepovedjo uporabe zvočnikov na zunanjih fasadah gostinskih lokalov. Spremljajo pritožbe občanov in zbirajo pobude za izboljšanje zakonodaje na področju hrupa. Občina Žalec je zelo aktivna in uspešna pri podpiranju lokalno in ekološko pridelane hrane. Še vedno pa je glavna skrb ravnanja z odpadki usmerjena v zbiranje in ne toliko v predelavo. Občina se s pobudami občanov resno sooča in zanje išče prostor. Obenem ima občina dober pregled nad svojimi okoljskimi projekti, ki jih tudi uspešno komunicira z javnostmi. Občina izkazuje odgovornost do zaposlenih in skuša ustvarjati zdravo okolje zanje.

LJUBLJANA:

Mesto Ljubljana poleg skrbi za mestne gozdove že dolga leta vlaga tudi v njihovo infrastrukturo, zadnja leta pa postaja vodilna na področju tako lesene gradnje na področju javne

infrastrukture kot tudi pri rabi lesne biomase v energetiki. Pohvalna je tudi dobra izvedba sanacije po žledolomu tistih gozdov, ki so v lasti občine. Mestna občina Ljubljana je edina med

sodelujočimi občinami, ki je do sedaj izdelala strateško karto hrupa v sklopu zahtev Direktive 2002/49/ES in jo v letošnjem letu tudi posodobila, glede na spremembe v okolju. Zato aktivnosti,

ki so se odvijale v preteklih letih v tej občini težko primerjamo z vsemi ostalimi občinami. S številnimi aktivnostmi in izkušnjami je Mestna občina Ljubljana lahko zgled drugim občinam. Zanimivo

pa je, da na zunanjih fasadah trgovskih in gostinskih objektov niso opazili zvočnikov in da ne zbirajo pobud občanov za spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki ureja hrup v okolju. Čeprav menijo,

da ne potrebujejo več informacij o vplivih hrupa na zdravje in počutje ljudi, so leto zelo aktivno sodelovali v akciji ob mednarodnem dnevu osveščanja o hrupu in skupaj z Mestno občino Maribor

omogočili tiskanje slikanice "Dobro, da slišim! Dobro, da imam ušesa!". Ljubljana je zelo aktivna in uspešna pri podpiranju lokalno in ekološko pridelane hrane. Občina glede ravnanja z odpadki,

izpostavlja ponovno uporabo. Ljubljana ima najbolj izdelano strategijo predstavitev občine ter njenih aktivnosti na ekološki, naravi prijazen način. Pri predstavitvah pozornost namenjajo naravi

prijaznim aktivnostim, ter kolikor je možno majhnemu onesnaževanju/obremenitvam okolja zaradi predstavitev samih. Je vsekakor primer dobre prakse, kako razvoj turizma in uvajanje

trajnostne usmeritve realizirati na nivoju mesta. Ljubljana ima izdelano strategijo trajnostnega turizma, ima certificirane ponudnike in razvija programe, ki spodbujajo tovrstni razvoj (projekti

mobilnosti, urejenost mestnega jedra,...). Poleg tega je Ljubljana kot testna destinacija vstopila v projekt ETIS - evropski indikatorji trajnostnih turističnih destinacij - ter pridobila naziv

zelena prestolnica 2016. Občina izvaja aktivno okoljsko komuniciranje z vsemi javnostmi. Pohvalno je tudi, da svojim zaposlenim nudi dostop do informacij in jim nudi vrsto možnosti, da bi delovali

okolju bolj prijazno in s tem soustvarjali zdravo delovno okolje.

OCENA NAPREDKA OBČIN, KI ŽE 5 LET ZAPORED SODELUJETA V NATEČAJU:

Slovenske Konjice so pokazale manjši napredek na področju turizma z izdelavo zemljevida, v zadnjem letu pa so veliko več pozornosti namenili tudi ekološkim proizvodom kakor tudi promociji teh. Prav tako spodbujajo tudi eko vrtove ter sadovnjake v vrtcih in OŠ. Na področju odpadkov veliko pozornosti namenjajo osveščanju in različnim programom, na področju energetike pa je opazna nadpovprečna rast uspešnosti in obsega pridobivanja nepovratnih sredstev, strategija razvoja trajnostne energije v občini pa upošteva pomen lokalne samooskrbe in trajnostnega razvoja.

Krško se je lotilo gradnje lesenega vrtca v Brestanici, veliko sredstev pa namenjajo tudi za okoljske investicije. V zadnjih letih je bila občina nadpovprečno uspešna pri pridobivanju nepovratnih sredstev za projekte OVE in URE, povečuje pa se tudi obseg energetskega knjigovodstva stavb v njeni pristojnosti. Občina Krško intenzivno načrtuje in povečuje izrabo OVE v povezavi z daljinskim sistemom ogrevanja, na področju lokalne samooskrbe pa daje vse več pozornosti ekološkim proizvodom in spodbuja ekološko samooskrbo v javnih zavodih.

POBUDE*

  • Martinov plašč - Praznovanje Martina z izvirnim sporočilom

Postavitev stojnice, kjer poteka zbiranje plaščev za občane, ki jih potrebujejo.

  • Občina naravnega blišča - Okolju prijaznejše praznovanje božično - novoletnih praznikov

Manj sredstev (s tem pa tudi krajši čas osvetlitve) za praznično osvetlitev, odpoved ognjemetov...

  • Kilometer nič - Uvajanje ponudbe "Kilometer Nič" na področju občine

Projekt mreženja ponudnikov hrane s ciljem ohranjanja avtohtonih lokalnih pridelkov, samooskrbe, sledljivosti, nižanja onesnaženja zaradi transportnih poti...

  • Občanova stojnica - Spodbujanje socialnega podjetništva - trajnostno pridelana hrana

Občinska stojnica brezplačno v uporabo lokalnim pridelovalcem, ki svoje pridelke ponujajo po tržnih oz. konkurenčnih cenah.

  • Terezijin vrt - Zemljo ljudem v obdelovanje

Razpis za oddajo zemlje za vrtnarjenje v najem občanom brezplačno oz. za simbolično ceno.

  • Reigrišče, Varna igrišča Slovenije - Reciklaža javnih igrišč

Oprema javnih igrišč s ciljem aktiviranja zapostavljenih/prezrtih skupin občanov.

- Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2014/15

Podpora VIZ in VVZ pri izvedbi projektov vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, skozi katerega zavodi pridobivajo dodatna znanja s področja varovanja okolja in
ohranjanja narave s pomočjo strokovnjakov in drugih ustanov, ki zanje pripravijo posebne delavnice, predavanja ipd.


*O izvedbah pobud in učinkih teh v posameznih občinah, vas bomo sproti obveščali.

O VSESLOVENSKEM NATEČAJU PLANETU ZEMLJA PRIJAZNA OBČINA

Cilj natečaja je večplasten - podatki ki jih posredujejo občine pomenijo dragoceno zbirko informacij strokovnjakom v komisiji oziroma sodelujočim ustanovam iz katerih prihajajo (Zavod za gozdove RS, Direktorat za lokalno samooskrbo Ministrstva za kmetijstvo, Nacionalni institut za javno zdravje, društvo za ENO glasbo, zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Okoljsko raziskovalni zavod, Gradbeni institut ZRMK in društvo Planet Zemlja), medtem ko občinam prinašajo priznanje za delo in motivacijo za naprej ter obilo idej. Natečaj 2014 je podprla tudi Skupnost občin Slovenije.

2010

Društvo Planet Zemlja je leta 2010 prvič izvedlo natečaj, skozi katerega je želelo pridobiti sliko na področju osveščanja lokalnih skupnosti na področju okolje-varstva. Na povabilo se je odzvalo 33 občin (pretežno severovzhodne občine, od 3.000-10.000), v


prvi kategoriji (do 3.000 prebivalcev) pa je naziv prejela občina Dobrovnik, v drugi (med 3.000 in 10.000 prebivalci) občina Vojnik in v kategoriji nad 10.000 prebivalcev, občina Celje.

2011

Leta 2011 je društvo področju okoljskega osveščanja dodalo še področje varovanja gozdov in ravnanja z odpadki. V ta namen so sodelovanje z društvom sprejeli na Agenciji RS za okolje in Zavodu RS za gozdove. Tako smo trem kategorijam najboljših, dodali še po dve mesti v posamezni kategoriji. Na povabilo se je odzvalo 35 občin (pretežno občine z nad 10.000 prebivalci), naziv so prejele: občina Razkrižje (v kategoriji do 3.000 prebivalcev), občina Vojnik (med 3.000 in 10.000 prebivalcev) in občina Murska Sobota (v kategoriji nad 10.000 prebivalcev). Priznanja so prejele tudi občine:

Hodoš in Kostanjevica na Krki (v kategoriji do 3.000 prebivalcev); občini Kobarid in Trzin (med 3.000 in 10.000 prebivalcev) in občini Radovljica in Sevnica (z nad 10.000 prebivalcev).

2012

Leta 2012 je društvo področju okoljskega osveščanja, varovanja gozdov in ravnanja z odpadki, dodalo še področje energetike in sejemske dejavnosti in s tem začelo tudi sodelovanje z Visoko šolo za tehnologijo in sisteme, Gradbenim institutom ZRMK in Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Na povabilo se je odzvalo 32 občin (pretežno severovzhod Slovenije, z nad 10.000 prebivalci), naziv pa so prejele: občina Vransko (v kategoriji do 3.000 prebivalcev), občina Vojnik (v kategoriji do 10.000 prebivalcev) in Mestna občina Ljubljana (v kategoriji nad 10.000 prebivalcev). Poleg nazivov smo podelili še priznanja občinam: Razkrižje, Kostanjevica in Kobilje (v kategoriji do 3.000 prebivalcev), občine Puconci, Kobarid in Trzin (med 3.000 in 10.000 prebivalcev), občine Žalec, Krško in Velenje (z nad 10.000 prebivalcev).

2013

Leta 2013 je društvo področju okoljskega osveščanja, varovanja gozdov, ravnanja z odpadki, energetike, sejemske dejavnosti dodalo še področje trajnostnega turizma in lokalne samooskrbe, in s tem začelo sodelovanje tudi z Direktoratom za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter zavodom Tovarna trajnostnega turizma - GoodPlace. Na povabilo se je odzvalo 16 občin (iz Pomurja, Dolenjske, Osrednje Slovenije, Štajerske, Šaleško-Savinjske regije, Posavja in Gorenjske), naziv pa so prejele: občina Razkrižje (v kategoriji do 3.000 prebivalcev), občina Poljčane (v kategoriji od 3.000 do 5.000 prebivalcev), občina Vojnik (v kategoriji od 5.000 do 10.000 prebivalcev), občina Žalec (v kategoriji nad 10.000 prebivalcev) in Mestna občina Ljubljana (v kategoriji Mestna občina). Poleg nazivov smo podelili še priznanja občinam: Kostanjevica na Krki (v kategoriji do 3.000 prebivalcev), Trzin (v kategoriji do od 3.000 do 5.000 prebivalcev), Markovci, Zreče (v kategoriji od 5.000 do 10.000 prebivalcev), Slovenske Konjice, Sevnica, Krško, Brežice, Radovljica (v kategoriji nad 10.000 prebivalcev) in Velenje (v kategoriji Mestna občina).

Več o vseslovenskem natečaju najdete na: http://www.planet-zemlja.org/okolju-prijazna-obcina-2010/

--

Ker nam ni vseeno!
društvo Planet Zemlja deluje v javnem interesu
www.planet-zemlja.org

info@planet-zemlja.org

BODITE DOBRODELNI IN PODPRITE DELOVANJE DRUŠTVA:
http://www.planet-zemlja.org/2010/12/namenitev-dela-dohodnine-nasemu-drustvu/