Davek na nepremičnine večje vrednosti je bil neustaven

Del Zakona za uravnoteženje javnih financ, na podlagi katerega je vlada obdavčila (naj)dražje nepremičnine na slovenskem trgu, je po mnenju ustavnega sodišča neustaven. Za lani se tega davka ni več odmerilo, saj je ustavno sodišče medtem razveljavilo zakon o davku na nepremičnine.

Določbe, ki so urejale to področje, so nato prenesli v zakon o davku na nepremičnine, ki pa ga je ustavno sodišče marca lani razveljavilo. S tem se je ponovno vzpostavilo prejšnje stanje obdavčitve nepremičnin z izjemo davka na nepremično premoženje večje vrednosti, ki se ga za lani ni več pobiralo.

Ustavno sodišče je o ustavnosti omenjenih določb zakona za uravnoteženje javnih financ presojalo na zahtevo upravnega sodišča. S sodišča so sporočili, da je bil člen zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je določal davčno osnovo za odmero omenjenega davka, in del člena, ki je določal davčno osnovo za odmero davka v letu 2012, je v neskladju z ustavo.

To je tudi tokrat odločilo tako kot glede zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, in sicer da je določanje davčne osnove za odmero davka na nepremičnine s sklicevanjem na posplošeno tržno vrednost nepremičnine v neskladju z ustavo. Čeprav zakonske podlage za davek ne veljajo več, je ustavno sodišče o njih odločalo, ker ima upravno sodišče glede njega odprte sodne postopke.

Do začetka lanskega oktobra je bilo odprtih 68 upravnih sporov zaradi odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Leta 2012 je davčna uprava omenjeni davek obračunala lastnikom nepremičnin v skupni vrednosti nad enim milijonom evrov, 1. januarja 2013 pa je bila ta meja znižana na 500 tisoč evrov.

Pripravila: Anja Grahek

Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/03/03/davek-na-nepremicnine-vecje-vrednosti-je-bil-neustaven/