O-STA

Zastaralni rok velja tudi za disciplinski postopek

Temeljna značilnost pravnega urejanja pravic iz delovnega razmerja je, da zakonodajalec z zakonom ureja le minimalne pravice, ki pa se v praksi lahko za delavce bolj ugodno urejajo s kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti delodajalca ali pogodbami o zaposlitvi. Ne morejo pa se določati za delavce manj ugodno od zakona, razen v izjemnih primerih, ko zakon to izrecno dopušča.

Minimum pravic delavcev ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), poleg zakonske ureditve pa je treba upoštevati, da je za pravni položaj, pravice in obveznosti konkretnega delavca lahko določena ugodnejša ureditev v kolektivni pogodbi, ki zavezuje njegovega delodajalca ali v konkretni pogodbi o zaposlitvi, ki jo je delavec sklenil s svojim delodajalcem.

Delavec je dolžan izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za kršitev obveznosti je delavec disciplinsko odgovoren. Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Prav tako je mora delodajalec, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, povrniti škodo. O tem smo pisali v drugem delu članka.

Kakšni disciplinski ukrepi so lahko izrečeni delavcu?

Temeljna obveznost delavca je izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Če delavec krši te obveznosti, ima delodajalec več možnosti.

Ali delodajalec lahko delavcu izreče denarno kazen?

Denarno kazen, odvzem bonitet ali kakšno drugo disciplinsko sankcijo delodajalec lahko izreče delavcu samo pod pogojem, če tako sankcijo določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Zakon izrecno določa, da se drugih disciplinskih sankcij (denarna kazen, odvzem bonitet, idr.) ne more določiti niti s podjetniško kolektivno pogodbo niti s splošnim aktom delodajalca niti s pogodbo o zaposlitvi, zato jih delodajalec ne sme izreči, če niso določene v panožni kolektivni pogodbi.