Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Ko je delavec ali delodajalec ne želita prevzeti
Pravila vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 88. členu.
Drugi odstavek navedenega člena določa, da se redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča:
- praviloma osebno v prostorih delodajalca,
- s priporočeno pošiljko s povratnico,
- z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.
Zakon tako primarno uveljavlja pravilo vročanja odpovedi v prostorih delodajalca. Če takšna vročitev zaradi odsotnosti delavca ni mogoča, pa se odpoved vroči s priporočeno pošiljko s povratnico, v posebej določenih primerih pa je mogoča tudi vročitev z objavo na oglasnem mestu na sedežu delodajalca.
Tako delavec kot tudi delodajalec sta dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi, ko se ta vroča v prostorih delodajalca. V praksi pa se pogosto srečujemo s primeri, ko pogodbena stranka, ki se ji odpoved vroča, te ne želi prevzeti.
Kaj storiti, če pogodbena stranka odkloni odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Če pogodbena stranka odkloni prevzem odpovedi, se v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) sicer šteje, da je bila vročitev opravljena, vendar pa je dokazno breme za odklonitev vročitve v tem primeru na pogodbeni stranki, ki pogodbo odpoveduje. V takšnih primerih je zato priporočljivo, da se odpoved vroča ob prisotnosti vsaj dveh prič, ki bosta v primeru odklonitve prevzema odpovedi podpisali pisni zaznamek, v katerem bomo navedli datum, uro in kraj zavrnitve prevzema.
Kadar pogodbena stranka v prostorih delodajalca ne želi prevzeti odpovedi, se ji ta lahko pošlje po pošti priporočeno s povratnico. V tem primeru se bo vročitev štela za opravljeno, ko bo pošiljka prevzeta. Če stranka pošiljke ne bo želela prevzeti v 15 dnevnem roku, ki ga za dvig priporočene pošiljke določa Zakon o poštnih storitvah, se bo vročitev štela za opravljeno po poteku osmih dni od dneva prvega poskusa vročitve.
Ena izmed možnosti vročitve odpovedi pogodbeni stranki, ki te noče prevzeti, je tudi vročitev preko detektiva. Slaba stran takšnega vročanja so nekoliko višji stroški, a se bo vročitev v tem primeru štela za opravljeno tudi, ko stranka odpovedi od detektiva ne bo želela prevzeti. V teh primerih namreč detektiv o odklonitvi prevzema napiše uradni zaznamek, ki bo stranki, ki pogodbo odpoveduje, služil kot dokaz o vročitvi.
Preberite tudi Lažnim podatkom in hudi malomarnosti sledi izredna odpoved pogodbe.
Pripravila: Ana Marija Pavlovič, DATA d.o.o.
Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/06/02/odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi-ko-je-delavec-ali-delodajalec-ne-zelita-prevzeti/