Sprejeli in predlagali usmeritve za pripravo Energetskega koncepta Slovenije

Velenje, 7. avgust - Na forumu "Izzivi, ki jih prinaša Osnutek energetskega koncepta Slovenije", ki smo ga v Velenju pripravili v začetku julija, so o pomembnih vprašanjih s področja energetike razpravljali župani občin Savinsko-šaleške regije, predstavniki energetskih ter drugih gospodarskih družb, predstavniki sindikatov SPESS in Energetike Slovenije, predstavniki Visoke šole za varstvo okolja Velenje, Fakultete za energetiko, Univerze Maribor, Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje in Zavoda KSSENA Velenje.

Energetski koncept Slovenije (EKS) je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki skladno z Energetskim zakonom (EZ-1), na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez, določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za prihodnjih 40 let. V osnutku so glede strukture proizvodnih virov napovedane korenite spremembe.

Cilji, da bomo v Sloveniji do leta 2055 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za minimalno 70 % glede na leto 2005, da bomo dosegli 100-odstotno električno mobilnost v osebnem in javnem prometu, se 100-odstotno greli z nizkoogljičnimi viri, dosegli 100-odstoten izkoristek trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije v Sloveniji, da bomo za energetsko rabo v celoti prenehali uporabljati naftne derivate in da bo leta 2055 konec domače proizvodnje premoga, so za državo velik izziv. V nadaljevanju navedene usmeritve in priporočila sprejeta na forumu "Izzivi, ki jih prinaša Osnutek energetskega koncepta Slovenije" smo v Mestni občini Velenje poslali v obravnavo tudi Danijelu Levičarju, generalnemu direktorju Direktorata za energijo na Ministrstvo Republike Slovenije za infrastrukturo.

V Sloveniji namreč že več kot 40 let ne poznamo redukcij električnega toka. Zasluga za to gre strukturi proizvodnje električne energije, ki je tretjinsko razdeljena na hidro oziroma obnovljive vire energije, na termo in jedrsko energijo. V Sloveniji imamo na voljo energetske lokacije, zato bi jim tudi v prihodnosti morali nameniti posebno pozornost in jih znati ohraniti za proizvodnjo električne energije ter pridobivanje energetskih virov. Prevelika uvozna odvisnost prinaša mnogo negativnih učinkov, zato države, ki želijo stabilen in od uvoza neodvisen energetski sistem, znatna sredstva vlagajo v izgradnjo novih kapacitet za proizvodnjo električne energije. Udeleženci foruma so potrdili, da je razvoj obnovljivih virov energije nujen in pomemben, vendar nadomestitev sedanjega in pričakovanega obsega proizvodnje električne energije z alternativnimi viri energije, kot so sončne elektrarne, biomasa, vetrne elektrarne, v celotnem obsegu ni možen. Strateško usmerjena energetska politika države je zatorej še toliko bolj pomembna za trajnostni razvoj Slovenije ter za dolgoročno učinkovito in uspešno preoblikovanje v nizkoogljično družbo, pri čemer pa ne smemo zanemariti skrb za varno ter zanesljivo oskrbo porabnikov z energijo.

Cene vseh uvoženih premogov se višajo, zato je domači premog stabilizator vzdržnih cen energije za lastno preskrbo. Ne smejo nas uspavati današnje kratkoročne napovedi o zniževanju cen električne energije na mednarodnih trgih, ki so povezane s splošno gospodarsko recesijo, prekomernim subvencioniranjem obnovljivih virov energije in s kolapsom vrednosti CO²-certifikatov.

Premog v Sloveniji pridobivamo le še v Premogovniku Velenje. Odkopne zaloge lignita so 1. 1. 2013 znašale 115,7 milijonov ton premoga, kar za oskrbo nadomestnega bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj zadostuje vsaj do leta 2054. Premogovnik izpolnjuje vse standarde s področja varstva pri delu, okoljevarstvene standarde, sanacijo okolja izvaja brez proračunskega financiranja, ima visoko produktivno metoda odkopavanja - VOM in sodobno tehnološko opremo - BAT, kar vse je potrebni pogoj za cenovno konkurenčnost proizvodnje ter dolgoročno zanesljivost oskrbe edinega kupca, Termoelektrarne Šoštanj.

Raziskovalna dela na področju premoga je potrebno v Energetskem konceptu Slovenije opredeliti kot pomembno nalogo, zaloge premoga je potrebno podrobno raziskati ter na podlagi raziskav opredeliti možne načine eksploatacije ter sprejemljive oblike energetske pretvorbe domačega premoga v nizkoogljično gorivo (podzemno uplinjanje, utekočinjanje premoga, ipd.).

Udeleženci foruma so poudarili, da je bil v letu 1987, v vseh treh zborih Skupščine Občine Velenje, sprejet Sklep o trajni prepovedi uvoza tujih premogov v Termoelektrarno Šoštanj, na čemer bomo občani Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj ter Občine Šmartno ob Paki, nepreklicno vztrajali tudi v prihodnje.

Zaveze, ki si jih bo Slovenija naložila, če bodo uveljavljena izhodišča v predstavljenem dokumentu "S trajnostnim razvojem do nizkoogljične družbe", so ponovno veliko ostrejše in mnogo ambicioznejše, kot to zahteva Evropska unija. Svetujemo izdelavo več scenarijev Energetskega koncepta Slovenije, ki naj bodo ovrednoteni skozi osnovno vodilo, da "energetika zagotavlja v svojem najširšem pomenu zanesljiv servis in podporo gospodarstvu in državljanom", pri čemer bo upoštevano načelo trajnostnega razvoja, "trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadovoljuje potrebe prebivalstva, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam", ter tudi načelo sprejemljivosti cene električne energije za potrošnike.

Z vidika zgoraj zapisanih ugotovitev želimo opozoriti na večkrat javno izpostavljene probleme v zvezi z uporabo OVE v Sloveniji, pri čemer izhajamo iz ključnega problema elektro energetskega sistema, da mora le ta zagotoviti vsak trenutek natanko toliko električne energije kot se je porabi.

Nadaljevati je potrebno z izgradnjo naprav za rabo obnovljivih virov, vendar najprej zgraditi tiste, ki za dani denar največ prispevajo v elektro energetski sistem Slovenije, hkrati pa imajo čim manjše vplive na okolje.

DRUGE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA

V posvetovalnem dokumentu, ki služi kot podlaga za razpravo, manjka poglavje o izobraževanju kadrov za delo v energetiki ter na področju varovanje okolja.

V transportu se predvideva prehod na 100 % e-mobilnost. Ta cilj je zasnovano preveč ambiciozno in je strožji od zahtev Evropske unije. Električna vozila imajo svoje prednosti in tudi veliko slabosti, prav tako še niso primerna za splošno uporabo za vse vrste transporta. Velik bo tudi izpad proračunskih sredstev iz naslova trošarin. Ker je Slovenija močno tranzitna država, bi probleme v zvezi z izpusti bilo potrebno reševati že pri vstopu vozil v našo državo.

O vodikovih in metanolovih tehnologijah pri pogonu vozil v gradivu ni govora, čeprav si prav te tehnologije zaslužijo najmanj enakovredno obravnavo z električnimi vozili.

Energetski koncept Slovenije bo dokument, ki bo odražal politične usmeritve Vlade Republike Slovenije na področju energetike in varovanja okolja. Bolj določno je potrebno opredeliti cilje glede samooskrbe države z električno energijo.

V dokumentu je potrebno zagotoviti nepristransko obravnavo vseh energetskih virov in se za izključevanje posameznih odločati le na podlagi dokazanih argumentov in ne le iz političnih razlogov.

Energetski koncept Slovenije je zasnovan na današnjih energetskih tehnologijah. Ker se bodo energetske tehnologije v naslednjih letih, skladno z novimi spoznanji, zagotovo spreminjale in dopolnjevale, v dokumentu nikakor ne sme biti izpuščeno poglavje RAZISKAVE IN RAZVOJ.

Dokument premalo pozornosti namenja učinkoviti rabi energije ter v povezavi s tem ukrepom, ki bodo vzpodbujali znižanje porabe energije.

V dokument je potrebno enakopravno, področju toplotne oskrbe in oskrbe z električno energijo, vključiti tudi področje hlajenja.

Prav tako je v dokument potrebno vključiti poglavje, ki bo obravnavalo energetsko izrabo odpadkov, ki v svetu pomenijo veliko poslovno priložnost na področju pridobivanja toplotne in električne energije. Kar nekaj dobrih izkušenj na tem področju pa imamo tudi v Sloveniji (primer sežiganja kostne moke v Termoelektrarni Šoštanj).

ZAKLJUČKI:

1. Ohranitev energetskih lokacij: obstoječe energetske lokacije imajo že vzpostavljeno družbeno/poslovno okolje za kvalitetno izvajanje dejavnosti za področja opredeljena v Energetskem konceptu Slovenije. Na obstoječih lokacijah, v večini primerov, obstoja ustrezna infrastruktura za stabilno izvajanje dejavnosti in razvoj tehnologij, obstoja znanje, strokovnost in izkušnje preverjenih kadrov, obstajajo izobraževalne institucije, katerih programi so prilagojeni znanjem in vedam iz področji opredeljenimi v EKS.
2. Ohraniti obstoječo strukturo virov električne energije: imamo uravnoteženo strukturo virov električne energije, ki je zaslužna, da v naši regiji ne poznamo električnih mrkov in nasploh nismo zaznali večjih težav pri oskrbi z električne energije. Za vsak vir električne energije iz OVE, potrebujemo t.i. "backup", ki predstavlja zanesljiv vir električne enrgije, kot je proizvodnja električne energije iz Termoelektrarne Šoštanj.
3. Stopnja samooskrbe: EKS mora določiti ciljno stopnjo samooskrbe z električno energijo, kot pogoj za načrtovanje in razvoj različnih možnosti in/ali investicij v proizvodne vire. Naše mnenje je, da mora biti stopnja samooskrbe na zelo visokem nivoju, ki ne bo ogrožala in bo omogočala slovenskemu gospodarstvu konkurenčno poslovanje, hkrati pa pripomogla k dvigu kvalitete življenjskega okolja. Še posebej pomembna je nacionalna varnost v primeru nastopa t.i. "energetske krize".
4. Cilji in mejniki naj ne bodo strožji od zahtev EU.
5. Ohranitev uporabe premoga in investicij v premogovne tehnologije: ne soglašamo, da "Nove investicije v premogovne tehnologije niso več dovoljene"; da je "Od leta 2055 prepovedana uporaba premoga oziroma Lignita v obstoječih napravah"; da je "Konec domače proizvodnje premoga oz. Lignita".
6. Z vidika zagotavljanja energetske varnosti je nesmiselno napovedati prepoved uporabe premoga ter investicij v razvoj premogovih tehnologij, če domač premog lahko ostane tudi v naslednjih letih edini zanesljivi energetski vir. Skladno z razvojem tehnologije in usmeritvami EU je potrebno raziskovalna dela na področju premoga v Energetskem konceptu Slovenije opredeliti kot pomembno nalogo, zaloge premoga je potrebno podrobno raziskati ter na podlagi raziskav opredeliti možne načine eksploatacije ter sprejemljive oblike energetske pretvorbe domačega premoga v nizkoogljično gorivo (podzemno uplinjanje, utekočinjanje premoga, ipd.).
7. Cilji na področju proizvodnje električne energije iz OVE: zaveze države naj bodo usklajene z zahtevami EU in naj ne bodo ostrejše. Nadaljevati z izgradnjo naprav za rabo obnovljivih virov, vendar najprej zgraditi tiste, ki za dani denar največ prispevajo v elektro energetski sistem Slovenije, hkrati pa imajo čim manjše vplive na okolje.
8. Različni scenariji EKS in ekonomska ocenitev: pri pripravi EKS je potrebno pripraviti in pretehtati različne scenarije posameznih področij, ki naj bodo tehnološko in ekonomsko ovrednoteni.
9. Promet: nerealno zastavljen cilj 100 % e-mobilnost. Cilj ne sledi zahtevam EU, ki si na tem področju pušča odprte različne scenarije na prehod trajnostnega in nizkoogljičnega transporta. Obstajajo različne tehnologije in možnosti vpeljave nizkoogljičnega transporta in je koncetracija izključno na e-mobilnost popolni nesmisel. Potrebno je pustiti odprte možnosti ostalim tehnologijam (zemeljski plin, vodik, ipd.). Vključiti vodikove in metanolove tehnologije za pogon vozil.
10. V dokument je potrebno enakopravno, področju toplotne oskrbe in oskrbe z električno energijo, potrebno vključiti tudi področje hlajenja.
11. V dokument je potrebno vključiti poglavje, ki bo obravnavalo energetsko izrabo odpadkov
12. Ker se bodo energetske tehnologije v naslednjih letih, skladno z novimi spoznanji, zagotovo spreminjale in dopolnjevale, v dokumentu nikakor ne sme biti izpuščeno poglavje RAZISKAVE IN RAZVOJ.

Prijazen pozdrav,

Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje