Pravice in obveznosti ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Delavec lahko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi kadarkoli redno odpove, in sicer ne glede na to ali je ta sklenjena za določen ali nedoločen čas. Odpoved mora biti izražena v pisni obliki in vročena delodajalcu.
V nasprotju z delodajalcem, delavcu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno obrazložiti ali navajati kakršnegakoli razloga za svojo odločitev. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo delavec podal v zmoti ali zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca, je neveljavna.
Vročanje odpovedi
Odpoved se praviloma vroča delodajalcu osebno v njegovih prostorih, lahko pa tudi s priporočeno pošiljko s povratnico. Delodajalec je odpoved delavca dolžan prevzeti. Če tega ne želi storiti, se vročitev kljub temu šteje za opravljeno, dokazno breme za odklonitev vročitve pa nosi delavec, zato je v takšnih primerih priporočljiv poskus vročitve ob prisotnosti prič.
Kadar delavec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi s priporočeno pošiljko s povratnico, je potrebno pošiljko poslati na naslov sedeža delodajalca, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Če delodajalec na navedenem naslovu ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico Inšpektoratu RS za delo.
Odpovedni rok
Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delavec dolžan upoštevati odpovedni rok, ki sta ga z delodajalcem določila v pogodbi. Delodajalec bo tako lahko v času trajanja odpovednega roka poiskal novega ustreznega kandidata, ki bo prevzel delo delavca, ki je pogodbo odpovedal.
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. V primeru, da odpovedni rok v pogodbi ni opredeljen, je potrebno upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 94. členu določa minimalne odpovedne roke.
Delavec se lahko z delodajalcem dogovori tudi o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka, pri čemer mora biti tak dogovor izražen v pisni obliki. Delovno razmerje bo v tem primeru prenehalo z dnem, ki ga bosta delavec in delodajalec določila v dogovoru.
V času odpovednega roka imata tako delavec kot delodajalec vse pravice in dolžnosti v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in sta dolžna izpolnjevati vse svoje obveznosti.
Delavec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, v času trajanja odpovednega roka nima pravice do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve (s pravico do nadomestila plače), kot je to določeno za primer, ko pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.
Pravica do izplačila odpravnine
Delavec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, do izplačila odpravnine ni upravičen.
Obveznosti delodajalca
Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko delavec od delodajalca zahteva, da mu vrne vse njegove dokumente ter mu izda potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal. Delodajalec v potrdilu ne sme navesti ničesar, kar bi delavcu otežilo sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi.
Ob prenehanju delovnega razmerja je delodajalec dolžan odjaviti delavca iz vseh socialnih zavarovanj ter mu izročiti kopijo potrdila o odjavi. Obveznosti delodajalca, da delavcu izda potrdilo o izrabljenem letnem dopustu in izplačanem regresu, ZDR-1 (začel veljati 12.4.2013) ne pozna več.
Ob koncu je potrebno opozoriti še, da delavec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, pri Zavodu RS za zaposlovanje ne more uveljavljati pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Pripravila: Ana Marija Pavlovič