Iz madžarskih logov in gajev

Spoštovani,
vljudno vabljeni na peti koncert Vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije, ki bo tokrat izjemoma v petek, 22. januarja 2016 ob 19. 30 uri
v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji.

Vabimo vas tudi na pogovor o sporedu, skladateljih in izvajalcih, ki bo uro
pred koncertom, torej ob 18.30 v Dvorani Slavka Osterca.

Madžarski radijski zbor
Zoltán Pad, dirigent
ljudski glasbeniki:
Szilvia Bognár, vokal
Balázs Szokolay Dongó, pastirska piščal, dude, taragot
Mátyas Bolya, kobza (lutnja), citre

spored:
György Ligeti: Dve ljudski plesa
Medigra 1
Zoltán Kodály: Transilvanska tožba
Béla Bartók: Štiri madžarske ljudske pesmi
Medigra 2
György Ligeti: Pápainé
Zoltán Kodály: Slike z Matre 1
Medigra 3
Zoltán Kodály: Slike z Matre 2

Na prvem koncertu Vokalnega abonmaja v letu 2016 bodo poslušalca nagovarjali glasbeni horizonti, ki črpajo iz folklorne dediščine madžarske ljudske glasbe, kot so jo dojeli trije veliki madžarski skladatelji 20. stoletja - Bartók, Kodály in Ligeti.

Za začetnikom te tradicije v 19. stoletju, Lisztom, je bil prav Bartók tisti, v katerega zrelem opusu bi težko našli noto, ki ne bi bila pretkana z madžarskim melosom. Pri tem skladatelj ni niti citiral niti si melodij na ljudsko temo ni izmišljal: kot eden najbolj izobraženih etnomuzikologov na svetu je bil skladatelj zmožen samodejnega glasbenega mišljenja znotraj ljudskih intonacij, kajti ritmi in tonalitete njegove rodne Madžarske so bili integralni del njegove glasbene osebnosti. Tisto, kar je pisal, je bila glasba, kjer je 'nacionalni' element ostal v glasbeni strukturi, 'nacionalizem' 19. stoletja pa je zamenjala ostra in močna - radikalna - ekspresivnost. Ta je po svoje korespondirala s skladateljevo mentaliteto: Bartók je bil namreč droban, krhek možak z eksplozivnim temperamentom in lastnim dokončnim prav; bil je prepričan, da mora hoditi tako, kot meni, da je prav, pa četudi bi to za njegovo glasbo pomenilo, da ne bo nikoli izvedena.

Ob neki priložnosti je Bartók rekel: "Kodály in jaz sva se trudila združiti Zahod in Vzhod." Tudi Kodály je podobno kot Bartók uporabljal ljudske folklorne prvine v svoji glasbi, toda kot osebnost je bil mehkejše mentalitete, duha, bližjega konvenciji, zato tudi njegova glasba pogosto odzvanja 19. stoletje in njegovo romantično pojmovanje glasbeno lepega.

Podobno kot Stravinski, Schoenberg in Bartók veljajo za tri najpomembnejše skladatelje prve polovice 20. stoletja, je mogoče za Ligetija reči, da ima posebno mesto v modernizmu druge polovice. Širšemu občinstvu je znan po svoji glasbi za filme Stanleyja Kubricka, zlasti za Odisejo 2001 in Široko zaprte oči.

Glavna zvezda koncerta pa bo zagotovo Madžarski radijski zbor, ki je bil ustanovljen leta 1950 in je znan po številnih prvih izvedbah del, ki so bile napisane prav zanj. Koncert bo vodil madžarski dirigent in glasbeni pedagog mlajše generacije Zoltán Pad, ki od 2005 pa poučuje na Inštitutu Kodály. Omenjenima se bodo pridružili tudi madžarski folklorni glasbeniki.

Slovenska filharmonija,
Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana,
T + 386 1 24 10 800
E info@filharmonija.si

Nakup vstopnic: pri blagajni Slovenske filharmonije med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred prireditvijo

Spletna prodaja: filharmonija.kupikarto.si