O-STA

EU želi bolj urejen trg dela

Evropski parlament (EP) si želi izboljšanje delovnih pogojev in vključevanje neprijavljenih delavcev na zakonit trg dela. Zato se bodo združili predstavniki evropskih držav, komisije in socialnih partnerjev proti neprijavljenemu delu. Spodbujali bodo sodelovanje med ministri na področju izmenjav informacij o delu na črno v državah članicah Evropske unije.

IZOBRAŽEVANJE

Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev?

Vedno ne potrebujete sodelavca za polni delovni čas, vendar vam slovenska zakonodaja omogoča še druge oblike dela za občasno pomoč. Katere so in kako so obdavčene?

Več informacij

Skupina v boj za bolj urejen trg dela

Skupina, ki so jo v Bruslju poimenovali evropska platforma za boj proti delu na črno, se bo sestajala vsaj dvakrat letno, pojasnjujejo na EP. Kmalu bi naj dobila tudi specializirane delovne skupine.

Potrebujete pravno svetovanje?
Obrnite se na naše strokovnjake.
Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite nadata@data.si.

Kot pravijo na EP, bodo skupino za boj proti delu na črno sestavljali:

· po en visoki predstavnik, imenovan iz vsake države članice EU,
· največ štirje predstavniki medsektorskih socialnih partnerjev na ravni unije, ki enakovredno zastopajo obe strani v gospodarstvu,
· predstavnik Evropske komisije,
· predstavniki socialnih partnerjev iz sektorjev z visoko stopnjo neprijavljenega dela,
· predstavniki Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu,
· predstavniki Mednarodne organizacije dela,
· predstavniki držav iz Evropskega gospodarskega prostora.

Ali veste, katera evropska država ima najvišji odstotek dela na črno?

Klikni in deli

Platofrma bo spodbujala legalizacijo sive ekonomije

Na EP pojasnjujejo, da bo skupina obravnavala različne oblike neprijavljenega ali napačno prijavljenega dela, vključno z navideznimi samozaposlitvami. S tem bo pripomogla tudi k odpravi zlorabe načela prostega gibanja skozi delo na črno. Njene naloge bodo torej:

· preprečevanje dela na črno,
· odvračanje in odpravljanje neprijavljenega dela,
· spodbujanje legalizacije sive ekonomije.

Ukrepi bodo skladni z ureditvenimi sistemi držav članic EU

Poslanci parlamenta so se o predlogu, kako se učinkovito lotiti problema, ki škoduje gospodarstvu in izkrivlja trg dela v Evropi, pogovarjali že jeseni. Včeraj po so sprejeli dopolnila k prvotnemu predlogu in pojasnili, da bodo z "izboljšanim medsebojnim sodelovanjem okrepili sposobnost držav za ukrepanje proti številnim problemom, ki jih povzroča delo na črno".

Ukrepi proti delu na črno bodo upoštevali različne ureditvene sisteme držav članic ter izključuje kakršno koli harmonizacijo zakonov in drugih predpisov.

Spomnimo: Kaj je delo na črno?

Delo na črno ima za delavce hude posledice, saj so ti prisiljeni sprejeti negotove in včasih nevarne delovne razmere, plače za opravljanje dela pa so precej nižje od predpisanih. Delodajalci z neprijavljenim delom kršijo pravice delavcev in občutno zmanjšajo zaščito na podlagi delovnega in socialnovarstvenega prava. Delavcem je s tem praktično onemogočeno uveljavljanje ustreznih socialnih prejemkov in pokojninske pravice ter dostopa do zdravstvenega varstva.

IZOBRAŽEVANJE

Podjetniki med zakoni in inšpektorati

Niste prepričani, katere zakone morate kot podjetnik zagotovo poznati? Ne veste, kako se morate odzvati, ko vas obiščejo inšpektorji?

Več informacij

Za delo na črno oziroma neprijavljeno delo se šteje vsaka plačana dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena državnim oblastem, kot je finančna uprava ali inšpektorat za delo. Povprečni delež neprijavljenega dela v EU je 18 odstotkov BDP, najvišji pa je v Bolgariji (do 30 odstotkov). Najbolj je razširjen v gradbeništvu ter panogah, kot so gospodinjska pomoč, zasebno varovanje, industrijsko čiščenje, kmetijstvo, hotelirstvo in gostinstvo.

Dostopno na: http://data.si/blog/2016/02/03/eu-bolj-urejen-trg-dela/