Kdaj bomo končno odprli vrata svobodni gospodarski pobudi?

Da je Slovenija zbirokratizirana družba nam žvižgajo ptički na vejah že leta, pa smo se že toliko navadili na vse birokratske postopke, da se sploh ne zavedamo več kako lažje bi nam bilo z manj birokracije kaj šele, kakšen gospodarski uradec so. Sploh pa v času informacijske družbe, ko bi se te stvari z lahkoto rešile relativno hitro in predvsem učinkovito.

Pa se ne, ker imamo prioritete usmerjene v drugo smer.

Morda zato, ker posamezniki bolj poredko uporabljamo storitve države, ki zahtevajo birokracijo in si morda mislimo, da je vsake toliko pač potrebno malo potrpeti, a to za gospodarstvo žal ne velja. Gospodarstvo je vključeno v državne birokratske postopke redno in to mu vzame veliko časa, denarja in energije za stvari, ki jih je sicer potrebno urediti, a bi jih lahko urejali danes na precej lažji in učinkovitejši način.

Ob tem pa je Slovenija, kar je še huje, prenormirana z raznimi pravnimi normami. Več kot 800 zakonov, več kot 18.000 podzakonskih aktov, več kot 8.000 prepovedi. Na tem področju smo si v zadnjih 25ih letih sami ovili zanko okoli vratu. Ministrstvo za finance je sploh prvak hude regulacije z več kot 190 zakoni, ki urejajo njihovo področje.

Prenormiranost onemogoča gospodarski razcvet

Prenormiranost pogosto privede do nasprotnih učinkov, kot je v osnovi smisel zakonodajnih ureditev, ki bi naj področje regulirale oz. zakonsko urejale. Seveda je regulacija potrebna, o tem ni dvoma, a pravna fikcija nepoznavanje prava škodi (Ignorantia iuris nocet) v poplavi predpisov pač ne more delovati.

In v vsej tej poplavi predpisov je seveda toliko omejitev, kar se sme, oz. predvsem ne sme, da se zdi, da je že osnovna gospodarska pobuda onemogočena. Le spomnimo se na problem sosedske pomoči, ko se je govorilo o delu na črno, ko sosed sosedu skoraj pomagati več nebi smel.

V tej isti maniri so se v tem tednu sprejemale tudi predpisane kvote radijskim postajam za predvajanje slovenske glasbe.Pirati smo o tem pisali v času sprejemanja zakona in se zavzemali, da se kvote omeji le na javne radijske postaje. V torek, 2. februarja je Državni zbor potrdilnovelo zakona o medijih in določil, da:

• radio mora med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe,
• radio s programom posebnega pomena predvajati najmanj 25 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe,
• komercialni radio mora predvajati najmanj 20 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe.

Ko govorimo o zasebni gospodarski pobudi pač ne moremo govoriti o diktatu države kako in kaj naj le ta počne. Lahko jo omejujemo (vse prevečkrat), predpisuje česar ne sme, a ko država nalaga podjetju vsebinske obveznosti takrat pač žal ne moremo več govoriti o svobodni gospodarski pobudi.

Zasebni radiji so gospodarska dejavnost, komercialna, profitna in še kaj. Delujejo na trgu, so med seboj konkurenčni, se borijo za poslušalce in delež marketinške pogače, ki je na voljo. V Sloveniji imamo relativno veliko radijskih postaj, ponudba glasbe je precej raznolika, tako, da je poslušalcem na voljo relativno velika izbira.

Poseganje s strani države v glasbeno uredniško politiko zasebne pravne osebe je za nas nedvomno poseganje v gospodarsko pobudo in jo kot tako zavračamo.

Čas je, da končno odpremo vrata zasebni in gospodarski pobudi v Sloveniji. Ljudem je potrebno omogočiti možnost lastne pobude ne pa jo omejevati na vsakem koraku. Država naj bo regulator in naj preko svojih pristojnih inšpekcijskih služb skrbi, da se stvari odvijajo, kot bi se mogle. Gospodarsko pobudo pa naj prepusti tistim in tistemu, ki je motiviran, da nekaj ustvari. Tako bomo najlažje rešili pereče probleme brezposelnosti, mobilnosti trga dela in zasebne iniciative.

Videli smo, zakaj v Sloveniji obstaja Državni Svet. Veto novele, ki je slaba za gospodarstvo, ne doprinese h kulturnemu razvoju slovenstva in ki je preprosto nesmiselna, je edina prava odločitev. Zdaj moramo držati pesti, da bo Državni Zbor uvidel, da so se napačno odločili in da bo končno pripravil dobro novelo Zakona o medijih. Zakon, ki ima že od svojega nastanka nesprejemljive vrzeli in je povsem odprt za zlorabo.

Naš naslov:

Piratska stranka Slovenije
Majaronova ulica 6
Ljubljana 1000
Slovenia