O-STA

Župan Marjan Šarec ob prazniku Občine Kamnik: "Težki in prelomni časi so izziv za pogumne, odločne, srčne, včasih samosvoje in čudne ljudi, ki vedo, kaj jim je storiti."

Z današnjimi slovesnostmi ob prazniku Občine Kamnik smo se poklonili rojaku, častnemu občanu, pesniku, predvsem pa borcu za severno mejo Rudolfu Maistru - Vojanovu. Spoštovanje in občudovanje smo izkazali s položitvijo venca v preddverju občinske stavbe, s proslavo pri spomeniku Rudolfa Maistra in z osrednjo slovesnostjo v Domu kulture Kamnik. Slednja je bila namenjena dobitnikom priznanj Občine Kamnik, hkrati pa smo slavili Maistrov prispevek kot izraz njegove velike ljubezni do domovine, na kar smo Kamničanke in Kamničani še kako ponosni.

Prireditve v sklopu praznovanja Občine Kamnik potekajo že od sredine meseca marca, natančneje od 14. marca, in se bodo sklenile s tradicionalnim 11. Maistrovim pohodom v soboto, 9. aprila 2016. Danes pa so se odvile osrednje prireditve, namenjene praznovanju praznika Občine Kamnik.

Med udarnimi ritmi promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu sta podžupana Igor Žavbi in Matej Slapar ob prisotnosti praporščakov in predsednika Društva general Maister Kamnik Ivana Miroslava Sekavčnika, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevža Koširja, predsednika Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik Janka Brinovca in predsednika Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik-Komenda Marjana Schnabla položila lovorjev venec v preddverju občinske stavbe.

Proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske

Sledila je slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske, praporščakov, članic in članov Mestne godbe Kamnik ter pevcev Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik.

Župan Marjan Šarec, predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik in predsednik Zveze društev "GENERAL MAISTER" mag. Milan Lovrenčič so se s položitvijo venca k spomeniku, v imenu vseh nas, poklonili spominu na Rudolfa Maistra. Spoštljiv poklon zaslužnemu rojaku pa nista zgolj spomenik in slovesnost, saj na različnih poteh po Kamniku, Maistrovem mestu, obeležja, pričevanja, povabila k srečevanjem z Maistrovo srčnostjo domoljuba, hrabrostjo vojaka, odločnostjo poveljnika in umetniško govorico pesnika pričajo o veličini našega častnega občana.

Zbrane je ob tej priložnosti sprva nagovoril župan Marjan Šarec in dejal: "Spoštovani vsi zbrani, vsi, ki častite spomin na našega velikega rojaka Rudolfa Maistra. Zbralo se nas je veliko, kar priča, da Rudolf Maister ne samo da ni pozabljen, temveč čedalje bolj živi v naši kamniški zavesti. Rudolf Maister je iz Kamnika kmalu odšel, a je za seboj pustil neizbrisen pečat na območju celotne Slovenije, še najbolje pa na severovzhodu Slovenije, ko nam je priboril del ozemlja, brez katerega danes države verjetno ne bi bilo. Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, zahvaljujem se vam, da ste prišli počastiti spomin na velikega junaka, človeka, generala, pesnika in človekoljuba. Verjamem, da bo spomin živel naprej in prepričan sem, da se bomo na tem mestu srečevali še dolga leta ter vsako leto počastili njegov rojstni dan. Vedno bo v našem spominu, v naših srcih in nikoli ga ne bomo pozabili."

Letošnji slavnostni govornik, predsednik Zveze društev "GENERAL MAISTER" mag. Milan Lovrenčič, pa je v svojem govoru orisal življenje in junaška dejanja Rudolfa Maistra - Vojanova ter med drugim dejal: "Kamničani ste se mnogokrat poklonili spominu in osebnosti vašega rojaka in skupnega generala slovenske vojske Rudolfa Maistra. Ob junaškem dejanju zasedbe severne meje z Avstrijo in s tem vključitve znatnega dela Štajerske v sestavo države Slovencev, Hrvatov in Srbov je to ozemlje postalo definitivno del slovenskega ozemlja. Če ocenjujemo ta dosežek z merili današnjega časa, si postavimo vprašanje, kakšna duhovna osebnost je bil ta človek, kaj ga je oblikovalo, da se je kot vojak zavedal državniške odgovornosti za zavarovanje severne meje. V Kamniku je prišel pod vzgojni vpliv matere, ki je izhajala iz zavedne slovenske družine Tomšič. Kasneje je prihajal v kontakt s sošolci in učitelji v Mengšu in Kranju. Domoljubno pripadnost so mu utrdili nasprotniki slovenstva, saj je bil večkrat zapostavljen samo zato, ker je bil zaveden Slovenec. K temu je treba dodati še vzgojni vpliv tete Matilde Sebeničnik, ki je pesnila in zbirala narodne pesmi na Dolenjskem in kasneje na Notranjskem. V njem se je prav zaradi tega vnemala volja in strasti, da bi s svojim delovanjem izrazil slovensko pripadnost. Vidno se je izpostavil že v kranjski gimnaziji, kjer je s sošolci izdajal dijaško glasilo. Posebej je izstopal po končani vojaški šoli, ko je služboval v več krajih na Slovenskem in Koroškem. Povsod si je našel družbo intelektualcev, ki so delovali v negovanju in uveljavljanju slovenskega duha in jezika. Čeprav je bil profesionalni vojak, je v njem delovala umetniška duša, zato je tudi pesnil in slikal. Kjerkoli se je pojavil, je za njim ostala delovna sled. Vedno znova ga poveličujemo kot velikega domoljuba. Ta izraz pa je danes že manj sporočilen, zato take ljudi naslavljamo kot aktivne državljane, ki so v svojem bistvu tudi domoljubi. Aktivnemu državljanu ni vseeno za dogajanje v družbi in državi, v kateri živi in ustvarja. Tak državljan se ne prepušča toku dnevnega dogajanja, ampak hoče v to dogajanje poseči in ga soustvarjati. To ni nujno preko političnih strank, ampak preko prepletenega nabora delovanja civilne družbe in skupin, katerim je mar za državo in družbo, v kateri živijo. Kdor nima takega hotenja za lastno domovino, tega ne bo počel. Današnjo slovensko družbo, v nasprotju z družbo, v kateri je živel in deloval general Rudolf Maister, zaznamuje velika politična in družbena apatija. Svetla izjema so domoljubna, humanitarna in okoljska gibanja, ki se oblikujejo zaradi želje po spremembah zaradi aktualnih socialnih in širših družbenih razmer. Politika bo morala odpreti prostor za nove ideje, za delovanje državljanov in civilnopravnih gibanj, saj bo le tako odprta pot novim vizijam in idejam prihodnjega razvoja države in družbe. Samo z omogočanjem aktivnega državljanstva se bodo sprostili človeški potenciali, ki so nujno potrebni za preseganje aktualne krize. Slednja ni prisotna samo v gospodarskem sistemu, kot se danes poudarja, ampak tudi v aktivnem državljanstvu, ki bi moralo stremeti k napredku države in družbe, tako, kot je to uspelo generalu Rudolfu Maistru in njegovim borcem. Hvala vam za vzor, sledili vam bomo."

Z izbranimi mislimi je proslavo pri spomeniku z recitacijo dopolnil Tone Ftičar, vezna beseda pa je pripadala Barbari Božič.


Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik s podelitvijo priznanj Občine Kamnik

Z osrednjo slovesnostjo smo bili priča vrhuncu praznovanja in izrazu spoštljivega spomina na rojstni dan velikega Slovenca, generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Spomnili smo se na to, da je Maistrov duh, duh, ki ne razdvaja, temveč združuje. Združuje vse nas, ki smo danes častili njegov pogum, častna in državotvorna dejanja, ljubezen do slovenske zemlje, do umetnosti, odnos do sočloveka in dragoceno dediščino vseh njegovih dejanj.

V polni dvorani Doma kulture Kamnik je občinstvo sprva prisluhnilo zvokom Zdravljice v izvedbi Orkestra Slovenske vojske in pod taktirko Andreje Šolar.

Slavnostni govornik, župan Marjan Šarec, pa je ob letošnjem prazniku Občine Kamnik poudaril pomen enotnega delovanja vseh članov naše družbe, potrpljenja in predvsem realnih pričakovanj: "Spoštovani gostje, dobitniki priznanj, spoštovane občanke in občani, nocoj nas druži spomin na rojstvo kamniškega rojaka, generala in pesnika, osvoboditelja severovzhodne Slovenije, Rudolfa Maistra. Današnji dan je tudi praznik naše občine. Kamnik je občina, ki ni nastala po letu 1994, temveč je občina s tradicijo, za slovenske razmere precej velika. Današnji praznik je to postal leta 1995, ko je tedanje vodstvo začutilo potrebo po utrjevanju zavesti in spomina na Rudolfa Maistra, ki je bil do osamosvojitve Slovenije prezrt. Vendar je potrebno poudariti, da v Kamniku še zdaleč ne, saj so napredni možje leta 1970 pogumno odkrili generalov spomenik na mestu, kjer stoji še danes. Takole piše Franc Svetelj v svojih spominih: "Za lokacijo spomenika so določili Trg talcev na Grabnu pred nekdanjo trgovino Prehrana. Odbor za postavitev je sklenil zbirati denarne prispevke po vsej Sloveniji. V ta namen so delovnim organizacijam in občanom razposlali več kot 900 prošenj za prispevke. Poleg tega pa so se lotili tudi akcije zbiranja bakra po kamniških tovarnah. Spomenik je delo akademskega kiparja Antona Sigulina iz Ljubljane. Bronasta plastika generala Maistra, ki ima kot vojak ob boku sabljo in kot pesnik v roki zvitek papirja, stoji na granitnem podstavku. Kamničani ne pomnijo, da bi se kdaj tu zbrala taka množica ljudi, kot je bilo to zadnjo nedeljo, ko so v Kamnik prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci in občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje, Rudolfa Maistra, iz vse Slovenije. Predstavniki medijev so ocenili, da se je slovesnosti udeležilo okrog 10 tisoč ljudi. Moški pevski zbor Prvega slovenskega pevskega društva Lira pod vodstvom Sama Vremšaka je nato zapel dve Maistrovi pesmi, "Završki fantje" in "Rožmarin". Dijaki kamniške gimnazije pa so recitirali nekaj Maistrovih pesmi, med njimi "Kraške pilote". Za zaključek pa so združeni pevski zbori kamniških osnovnih šol pod vodstvom Viktorja Mihelčiča zapeli Maistrovo pesem "Kazen" in na koncu še Viktorja Mihelčiča "Svobodna je naša domovina"." Tako govorijo spomini.

"Imenovati se Maistrovo mesto je velika čast in privilegij, hkrati pa nalaga nam, ki danes odločamo o dogajanju v občini, veliko odgovornost, ki se je zavedamo vsak dan znova. Praznovanje je čas, ko pogledamo uspehe, če smo količkaj kritični in realni pa tudi neuspehe v življenju naše občine. Preteklo obdobje so v veliki meri zaznamovali težavni odnosi z državo, pri tem naša občina ni izjema, temveč gre za splošno stanje. Precej naporov smo skupaj z Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik namenili ohranitvi Nujne medicinske pomoči v obstoječi obliki, saj nas novo oblikovani državni pravilnik ni prepričal. V zadnjem času se soočamo z znižano povprečnino, ki ne omogoča normalnega delovanja Občine. Denar, ki bi ga namenili investicijam, moramo zdaj preusmerjati v izvrševanje zakonsko določenih obveznosti, predpisanih s strani države. Seznam zakonsko predpisanih nalog je skoraj neskončno dolg. Smo na prvem mestu v Sloveniji po deležu proračuna, ki ga namenjamo za delovanje vrtcev, in sicer četrtino proračuna ali 5,2 milijona evrov. 520.000 evrov letno namenjamo za šolske prevoze, socialni transferji se povečujejo iz leta v leto. Kje so še šolstvo, zdravstvo in druge obveze. Država nam predpisuje naloge, denar zanje pa nam odteguje iz leta v leto. Razlika med zakonsko predpisanim zneskom in dejansko izplačanim pa znaša za našo občino 3 milijone evrov in pol. Gre za ogromno vsoto. Za primerjavo, še leta 2010 je Občina prejela 550 evrov na prebivalca, danes zgolj 522, po zakonu pa bi morala vsota znašati preko 630 evrov. Vsakemu občanu je treba zagotoviti zakonsko določene dobrine, razkorak med potrebami in denarjem za pokrivanje teh potreb je ogromen. Država je obljubila, da nam bo znižala stroške in bo potem omenjena vsota zadostovala, a iz tega ni bilo nič. Zdi se nam celo, da gre za preizkušanje naše natezne trdnosti. V svoji bodisi nevednosti bodisi načrtnem uničevanju občin so celo rekli, da bodo omogočili povečano zadolževanje občin. Vse lepo in prav, a dolg je dolg, treba ga je vračati. Takšne ponudbe nas utrjujejo v prepričanju, da ministrstva dejansko sploh ne poznajo nalog in vloge občin. Za razliko od tistih, ki rešitve samo iščejo, jih moramo mi tudi dejansko najti, zato verjamem, da bomo nekako preživeli in uspeli rešiti našo občino pred nelikvidnostjo. Velikih, strateških investicij v letu 2016 ne bo.

"Spoštovani, nekaj pa je zgodovinskega danes. Evropska kohezijska sredstva. Prvič v šestih letih mi je dano s tega mesta, namesto običajne krilatice, "da še ni nič novega", povedati, da smo uspeli. Uspeli smo pridobiti 30 milijonov evrov za celoten projekt, od tega samo za območje občine Kamnik 18 milijonov evrov. Kot sem dejal na tiskovni konferenci, je šlo sedem občin, z vodilno Občino Kamnik na čelu, iz poraza v poraz do končne zmage. Ko sem konec leta 2010 začel opravljati funkcijo župana, sem bil soočen s projektom, ki je bil začet leta 2007. Občina Kamnik je bila takrat v zaostanku s pridobivanjem služnosti, to je soglasij lastnikov. Pravzaprav smo morali pridobiti še vsa. 800 soglasij lastnikov je bilo potrebno pridobiti, če bi manjkalo samo eno soglasje, bi vsa zadeva padla. Leto 2011 je minilo v znamenju podpisovanja služnostnih pogodb z lastniki zemljišč. Medtem je država ves čas spreminjala pogoje za pridobitev sredstev, kar tudi ni bilo zanemarljivo. Nekateri projekti v Sloveniji iz perspektive 2007 do 2014 so dobili odločbe o sofinanciranju na podlagi ničesar, dovolj je bila zgolj izražena namera za gradnjo. Kot bi želel peti v pevskem zboru in bil sprejet zgolj na podlagi veselja, posluha in glasu pa ne bi imel. Mi smo morali pridobiti služnosti, jih vse vpisati v zemljiško knjigo, na podlagi projekta pridobiti gradbena dovoljenja, na razpisih izbrati izvajalce, ki so morali potem zastaviti bančne garancije. Šele potem smo lahko upali na odločbe. Prejšnja perspektiva se je iztekla, državi je denarja zmanjkalo, zato smo vložili velike napore, da smo naš okoljski projekt, skupaj z drugimi desetimi, prenesli v sedanjo finančno perspektivo. Začela se je dolga in trnova pot, le redki so verjeli, da nas na koncu čaka obljubljena dežela. Iz dneva v dan, meseca v mesec, iz leta v leto, se je govorilo, "da bo". Vsako leto se je zamenjala vlada, ki je selila uradnike sem ter tja, nazivi ministrstev so se spreminjali, mrtvi tek pa nas je navdajal s strahom, dvomi in negotovostjo. Z odgovornostjo za 30 milijonov evrov ne moreš mirno spati. Prelomnica se je zgodila junija 2014, ko nam je vlada Alenke Bratušek izdala sklep, da lahko začnemo z gradnjo, vendar pod pogojem, da zagotovimo lastna sredstva. Najeli smo posojilo v višini 3,8 milijona evrov in začeli graditi, brez zagotovila, da bomo evropska sredstva dejansko dobili. Tveganje je bilo veliko. Negotovost je trajala do danes, ko smo končno kot prvi v Sloveniji podpisali pogodbe o sofinanciranju. Sofinanciranje je 85-odstotno, ostalo moramo zagotoviti sami. Da ne bi bilo prelepo, so izplačila odvisna od računalniškega programa na ministrstvu, ki še ne deluje oziroma deluje deloma, tako da so bili prvi zahtevki na področju vodooskrbe izdani, denar pa pričakujemo na transakcijskem računu Občine. Kdor ni sodeloval pri projektu, si ne more predstavljati naporov ekipe. Naj se na tem mestu iskreno zahvalim vsem, ki ste in še sodelujete pri projektu. Največja zahvala gre Suzani Stražar in njeni ekipi. Delo opravljajo s tako vnemo, da bi bil Rudolf Maister ponosen nanje. Verjeli so do konca, tudi ko je vse kazalo na neuspeh in so bili vsi kazalci negativni. Ja, tudi javna uprava ima predane uslužbence, ki ne hodijo v službo, temveč živijo za svoje poslanstvo, da jih potem lahko vsak, ki ima pet minut časa, ozmerja in oblati, potem se pa s tem še hvali. Hvala tudi vsem svetnikom in poslancem. Mnogo pa je še ljudi, ki jih ne boste slišali hvaliti se, a so prav tako pripomogli k realizaciji projekta. Velika zahvala gre tudi občankam in občanom, najprej za podpisana soglasja, nato pa za potrpljenje ob gradnji. Kar se tiče izvedbe na terenu, so po zaključku del v Tunjicah in Stranjah, stroji zdaj razporejeni na dolgi trasi širom Tuhinjske doline. Delo poteka na več odsekih hkrati, saj je treba opraviti čim več dela pred začetkom rastne sezone, medtem ko odseki, kjer gre za posege v cesto, niso tako problematični, razen zapor cest, ki bodo povzročile nekaj nevšečnosti. Vzporedno poteka tudi polaganje kabelske kanalizacije in druge infrastrukture, s ciljem tehnološkega vstopa v 21. stoletje."

"Drug velik problem, kjer smo dosegli premik, je Stari grad. Lansko leto nam je s Starega gradu končno uspelo "pregnati" najemnika, ki je za seboj pustil razdejanje, da mu ni para. Vsa strojna, električna in vodovodna napeljava je potrgana, vse razbito in uničeno. V maju smo zato povabili občanke in občane na čistilno akcijo in odziv je bil zelo dober. Več kot sto nas je bilo tisti dan na gradu. To dokazuje, da je apatijo s pravo družbeno angažiranostjo moč premagati. Od lanskega maja je vtis, da se nič ne dogaja. Ni čisto tako. Najprej smo preverili različne možnosti, od rušitve obstoječe stavbe in postavitve nečesa novega, znižanja za kakšno nadstropje do njene obnove. Glede na prostorske in kulturnovarstvene pogoje ter predpise je ta trenutek možna obnova obstoječega objekta do te mere, da bo možno opravljati gostinsko dejavnost. Ne gre pozabiti niti treh vrst telekomunikacijskih anten, ki so nameščene na strehi in bi jih bilo potrebno prestaviti na poseben stolp. Predvidevamo, da bi gostinski lokal lahko uredili v prvi polovici letošnjega leta, še prej je treba izdelati ustrezno dokumentacijo. Če smo čakali leta in leta, bomo pa še malo. Upravljanje Starega gradu bo prešlo v pristojnost Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik."

"Te dni v okviru programa Pomoč občanom uvajamo brezplačne pravne informacije občanom, ki so se znašli v socialni in materialni stiski. Pogosto ne vedo, kam po nasvet, zato je zaživela ideja naše sodelavke, ki bo ljudi usmerjala na pravo pot in jim vsaj malo olajšala pot skozi birokratskopravno džunglo. Pisarna bo delovala dvakrat tedensko v času uradnih ur. Zagotavljala bo osebno obravnavo in diskretnost.
Spoštovani, predolgo bi trajalo, če bi hotel zajeti vse, kar se pozitivnega dogaja v občini, naše delo opažajo tudi drugi. Oktobra lani smo s strani Turistične zveze Slovenije prejeli nagrado, in sicer 1. mesto v kategoriji mestnih jeder, februarja letos pa smo bili v reviji Eko dežela po mnenju bralcev razglašeni za najprijaznejšo občino. Priznanja sprejemamo predvsem kot spodbudo za naprej in dokaz, da smo na pravi poti. Kljub vsem težavam se Kamniku ni bati za prihodnost. Imamo mnoge danosti, ki jih bomo zagotovo izkoristili v teku na dolge proge. Vse podrobne informacije o delu občinske uprave pa tako ali tako najdete na občinski spletni strani www.kamnik.si. Marsikatero vprašanje bo odpadlo, če si boste le vzeli čas in pogledali tja, vse informacije čakajo na vas."

"Praznik občine je čas slovesnosti, spomina in zahvale. Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v občinski upravi, ki vsak dan skrbijo za nemoteno delo, napredek in razvoj občine. Hvala občinskim svetnicam in svetnikom ter poslancu. Zahvaljujem se tudi vsem občankam in občanom za vse, kar storite za skupno dobro, vsak na svojem področju. Posebna zahvala in čestitka gre tudi vam, dragi prejemniki priznanj Občine Kamnik, saj s svojimi sposobnostmi, voljo in trudom delate naše okolje lepše za bivanje. Spoštovani, težki in prelomni časi so izziv za pogumne, odločne, srčne, včasih samosvoje in čudne ljudi, ki vedo, kaj jim je storiti. Ljudi, ki ne čakajo, kdaj jim bo kdo kaj dal ali naredil namesto njih. Ljudi, ki znajo tudi prvi stopiti korak nazaj, če je to potrebno. To so časi, ko je treba pokazati tudi solidarnost, odprtost in veliko mero empatije. Velik zgled nam daje Rudolf Maister in tisti Kamničani, ki so ga znali počastiti že takrat, ko je bil v družbi prezrt. Leto 2016 ne bo lahko v nobenem pogledu, pred nami so naloge, ki jih ni moč izvesti s salonskimi prepričanji na načelni ravni in poudarjanjem vsega slabega, ubijanjem vsake ideje že na samem začetku, širjenjem sovražnega govora in negativizma, trkanjem po prsih in pripenjanjem zaslug. Ne! Cilje bo moč doseči le z enotnim delovanjem vseh članov naše družbe, potrpljenjem in predvsem realnimi pričakovanji. Kdor kritizira, naj hkrati ponudi tudi rešitev. S polno malho denarja zna delati vsak, s prazno je to veliko težje. Moramo biti družba vključevanja in dialoga, a dialog ne sme biti pojmovan kot pravica za mlatenje prazne slame in nabiranje všečkov na družbenih omrežjih. Še bolj kot doslej se bomo morali boriti z ekstremizmi vseh vrst, saj le trezno razmišljanje vodi do rešitev. Pravica enega se konča tam, kjer se začne pravica drugega. Obrnimo očitajoči prst vase in začnimo vsak pri sebi iskati napake. Našli jih bomo toliko, da bomo imeli vsi dovolj dela. Vse najboljše general Maister, vse najboljše Občina Kamnik!"

Podelitev priznanj za najboljše literarno in likovno delo

Da je potrebno narodno zavest spodbujati že od malih nog, zlasti pri šolarjih, se zaveda tudi Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda, ki ga sestavljajo Društvo general Maister Kamnik, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana - odbor Kamnik in Zveza slovenskih častnikov Kamnik-Komenda. V okviru svojih prizadevanj za uveljavljanje pozitivnih vrednot in načel državljanske in domoljubne vzgoje osnovnošolcev je Koordinacijski odbor pripravil 3. nagradni razpis, ki je za likovni del potekal pod naslovom "Ljubezen do narave in kulturne dediščine", za literarni pa "Domoljubje v pesmi ali prozi".

Posebno priznanje za najboljše likovno in literarno delo so iz rok predsednika Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik in Komenda Marjana Schnabla in predsednika Komisije Koordinacijskega odbora Rudolfa Pfajfarja prejeli:

  • za likovno delo Maks Pucer, učenec 4. razreda Osnovne šole Toma Brejca pod mentorstvom Lee Zbičajnik in Elona Nerjovaj, učenka 8. razreda Osnovne šole Marije Vere pod mentorstvom Irene Zagožen,
  • za literarno delo Luka Vettorazzi, učenec 4. razreda Osnovne šole Stranje pod mentorstvom Mire Papež in Eva Lap, učenka 8. razreda Osnovne šole Toma Brejca pod mentorstvom Katarine Zore.

Podelitev priznanj Občine Kamnik

"Obstaja pogum, ki se rojeva v bojeviti vročici ali brezupni nujnosti. In obstaja pogum, ki korenini v sprejemanju groznih okoliščin in vseh njihovih posledic - POGUM, ki v življenja, ki bi jih lahko uničila žalost, prinaša zdrav razum, vedrino in upanje. To je pogum, ki vse prenese. TO je največja hrabrost."

Poguma, volje, vztrajnosti in nesebičnega udejstvovanja v naši lokalni skupnosti pa ne manjka tudi letošnjim dobitnikom priznanj, ki so s svojim delom dali pečat življenju v naši občini in izven nje.

Bronasto priznanje Občine Kamnik

  • Sonja Bernot za neizbrisen pečat v krajevni kulturi.
  • Marko Kumer za ohranjanje industrijske dediščine in krepitev zavedanja o bogastvu, ki se skriva za nekdanjimi tovarniškimi zidovi v Kamniku.
  • Dragica Požek za zavzeto delo v Krajevni skupnosti Duplica, humanitarno dejavnost in doprinos pri socialnem vključevanju starejših občanov.

Srebrno priznanje Občine Kamnik

  • Ivan Pristovnik za pomemben prispevek pri uspešnem razvoju in prepoznavnosti občine Kamnik, predvsem v obdobju po uvedbi nove lokalne samouprave.
  • Matjaž Šporar za izreden prispevek pri ohranjanju in promociji edinstvene fotografske zapuščine Petra Nagliča.
  • Valentin Zabavnik za vsestransko sodelovanje pri razvoju lokalne skupnosti in dolgoletno delo na področju ohranjanja narave.

Zlato priznanje Občine Kamnik

  • Društvo Gorska reševalna služba Kamnik za vrhunsko usposobljenost, organiziranost, širjenje zavesti o varnosti v gorah in predvsem nesebično pomoč pri reševanju.

Obrazložitve vseh nagrajencev, njihove uspehe, dosežke in prizadevanja si lahko preberete tukaj.

Solidarnost - rdeča nit osrednjih prireditev ob prazniku Občine Kamnik

Letošnjo slovesnost so med drugim dopolnjevali simboli solidarnosti, solidarnosti do pomoči potrebnih, solidarnosti do šibkejših, najbolj ranljivih članov naše družbe, solidarnosti do slehernega sočloveka. Razumevanje sodobnega sveta je danes nujno povezano s solidarnostjo. Lahko bi rekli, da gre v primeru solidarnosti za človekovo potrebo. Potrebo po tem, da pomagaš nekomu v stiski ali podpreš njegova prizadevanja pri premagovanju vsakodnevnih stisk. Vzor so nam množice ljudi, ki intimno ali javno izražajo solidarnost in empatijo do tistih, ki so žrtve različnih nasilij.

Občina Kamnik se zaveda koristi, ki jih prinaša prosocialna naravnanost, zato s svojim delovanjem, podpiranjem aktivnosti in programov, ki spodbujajo nesebično pomoč občankam in občanom stremi k izboljšanju življenjskih pogojev vseh članov naše lokalne skupnosti.

Zdi se, da medčloveške odnose pogosto siromašijo okoliščine sodobnega časa in neoliberalne vrednote, zato si v Kamniku še toliko bolj želimo, da bi bil vsem nam, Kamničankam in Kamničanom, vzor naš častni občan Rudolf Maister, ki pooseblja delovanje za skupno dobro. Naj postane solidarnost, spoštovanje in človeško dostojanstvo vezno tkivo vsake skupnosti!

Poleg Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Andreje Šolar so v kulturnem delu osrednje prireditve ob prazniku Občine Kamnik sodelovali še recitator Anže Slana in Matic Smolnikar ter Lana Bučevec. Za vezno besedo je poskrbela Alenka Resman Langus.

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik se je ob dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda, zaključila s prijetnim druženjem številnih gostov, Kamničank in Kamničanov ter vseh tistih, ki smo se v teh dneh spominjali rojstnega dne našega velikega rojaka Rudolfa Maistra - Vojanova. Uresničil je hrepenenje Slovenk in Slovencev po svobodi rodne grude. Prav po zaslugi nam tako ljubega rojaka Rudolfa Maistra - Vojanova pomen domoljubja postane in ostane globoko ter neizbrisno zapisano v zgodovinskem spominu slehernega Slovenca tudi v prihodnje.

Celotno slikovno gradivo (fotografije: Klemen Brumec) je dostopno na povezavi: http://www.kamnik.si/novice/Zupan-Marjan-Sarec-ob-prazniku-Obcine-Kamnik-Tezki-in-prelomni-casi-so-izziv-za-pogumne-odlocne-srcne-vcasih-samosvoje-in-cudne-ljudi-ki-ve-29-03-2016.