Ob prazniku dela - kaj pa tisti, ki nimajo dela?
Ob mednarodnem prazniku dela, družba običajno sama sebi nastavlja ogledalo o stanju odnosa do dela v skupnosti, zaščiti delavskih pravic in zaščiti dela kot vrednote. Na Mladinskem svetu Slovenije želimo ob letošnjem 1. maju opozoriti na vse večji problem dolgotrajno brezposelnih mladih. Stopnja dolgotrajno brezposelnih mladih se je v obdobju 2007 - 2013 povečala za več kot štirikrat.
"Vsakdo ima pravico do dela, ki obsega pravico do možnosti zaslužka s svobodno izbranim ali sprejetim delom." (6. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah).
1. člen Evropske socialne listine
Pravica do dela
Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice do dela, se pogodbenice zavezujejo, da:
1. kot enega svojih glavnih ciljev sprejmejo doseganje in ohranjanje čim višje in uravnotežene ravni zaposlovanja, pri tem pa težijo k doseganju polne zaposlenosti;
2. učinkovito varujejo pravico delavca, da se preživlja s poklicem, ki ga je svobodno izbral;
3. ustanavljajo ali vzdržujejo brezplačne službe za zaposlovanje za vse delavce;
4. zagotavljajo ali spodbujajo primerno poklicno usmerjanje, usposabljanje in rehabilitacijo.
Ko govorimo o kršitvah pravice do dela, pravzaprav govorimo o tem, da država ne zagotavlja dovolj učinkovitega uresničevanja pravice do dela s tem, ko ne zagotavlja najboljših možnosti in pogojev za pridobitev dela oziroma zaposlitve.
Pri dolgotrajno brezposelnih mladih je učinkovitost zagotavljanja možnosti za delo še posebej neučinkovita. UMAR v Poročilu o razvoju 2015 ugotavlja, da sta dlje časa trajajoča visoka brezposelnost in nizko povpraševanje po delovni sili razloga, da se je stopnja dolgotrajne brezposelnosti v obdobju 2009-2014 povečala za trikrat, med mladimi, ki so bili še posebno prizadeti, pa za več kot štirikrat.
Vsaka sedma mlada oseba je brezposelna že 2 leti ali več. Zavod za zaposlovanje ugotavlja, da se je povprečno trajanje brezposelnosti mladih v dveh letih podaljšalo, tako za starostno skupino 15 - 24 let, še bolj pa za starostno skupino 25 - 29 let. Trajanje brezposelnosti je še nekoliko daljše za iskalce prve zaposlitve. Iz Analize Mladi in trg dela, ki jo je ZRSZ pripravil oktobra 2015, je razvidno, da so bili mladi septembra 2015 v povprečju brezposelni nekaj več kot eno leto, to je 12,9 meseca. Delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi mladimi brezposelnimi se je povečal in je lanskega decembra znašal 32,9 %. Skrb vzbujajoč pa je zlasti delež izrazito dolgotrajno brezposelnih mladih, ki so brezposelni 2 leti ali več, ki znaša 14,1%. Po podatkih Eurostata je delež dolgotrajno brezposelnih mladih v Sloveniji nad povprečjem EU.
SLIKA 2: pod besedilom
Del odgovornosti za podaljšanje trajanja brezposelnosti med mladimi nosi tudi Jamstvo za mlade. V programu Jamstvo za mlade je bil v preteklih dveh letih poudarek na hitri aktivaciji mladih, to je vključitev mlade brezposelne osebe v enega od ukrepov Jamstva za mlade v prvih 4 mesecih po nastanku brezposelnosti. S tem je država zagotovila, da so se mladi hitreje po nastopu brezposelnosti zaposlili oz. aktivirali, vendar je to na drugi strani povzročilo podaljšanje obdobja brezposelnosti tistim mladim, ki so že bili brezposelni več kot 4 mesece, kar je pomenilo, da niso bili vključeni v ukrepe jamstvene sheme. Zato je pomembno, da nov Izvedbeni načrt Jamstva za mlade za obdobje 2016 - 2020 vsebuje tudi posebne ukrepe za tiste mlade, ki so dolgotrajno brezposelni, so iz ranljivih skupin, in sta jim pravica do dela in vstop na trg dela zelo otežena.
Dolgotrajno brezposelni mladi niso večno mladi. Mladim, ki so dolgo časa brezposelni, se lahko zgodi, da se njihovo trajanje brezposelnosti podaljša v obdobje, ko po definicijah niso več mladi, tj. po dopolnjenem 30. letu, in posledično niso več upravičeni do ukrepov in pomoči pri zaposlovanju, ki jih lahko koristijo mladi. V analizi ZRSZ o dolgotrajni brezposelnosti iz maja 2015 lahko najdemo grozljiv podatek, da se je od leta 2007 do leta 2014 najbolj povečalo število dolgotrajno brezposelnih v starostni skupine od 30 do 39 let, in sicer za kar 92,5 %. Vzroke za takšno povišanje v tej starostni skupini lahko iščemo tudi v razmeroma nizkih sredstvih, ki jih Slovenija namenja aktivni politiki zaposlovanja (0,27 % BDP v letu 2012, kar je pod povprečjem OECD). Kot pozitivno zato ocenjujemo ukrepa Usposabljanja na delovnem mestu in Delovni preizkus, ki sta se v preteklih dveh letih v starostni skupini do 29 let izkazala za uspešna pri izhodih v zaposlitve in sta z letošnjim letom na voljo tudi starejšim od 29 let.
Dolgotrajno brezposelni mladi zaradi svojega položaja in vrtenja v začaranem krogu iskanja dela izgubljajo motivacijo za iskanje zaposlitve in razvijejo negativen odnos do dela, kar bistveno vpliva na njihove življenjske cilje in ambicije (npr. ustvarjanje lastne družine). Država si ne more in ne sme privoščiti, da zaradi pomanjkanja ukrepov, mlade prepušča same sebi. Takšen odnos se praviloma vrne kot bumerang, v obliki odseljevanja mladih, socialnega izključevanja, psihičnih problemih, odvisnostih, itd. Ljudje smo največji kapital naše države, zato na Mladinskem svetu Slovenije ponovno poudarjamo potrebo po oblikovanju celostne strategije za zaposlovanja mladih, katere glavni cilj bo zagotavljanje čim višje stopnje zaposlenosti mladih in spremembe aktivne politike zaposlovanja v smeri bistveno večje podpore dolgotrajno brezposelnim mladim.
Mladinski svet Slovenije