Čemu sploh SPIRIT

Minister Počivalšek ima z agencijo SPIRIT po aferi IBM nov problem. Izvozniki že od aprila čakajo razpis za sofinanciranje individualnih nastopov na sejmih v tujini. Dočakali so ga v petek, 8. 7. popoldne, po zaključku delovnega dne, prvi rok za prijave pa je 5.8. do 13.00. Čas od objave do roka za prijavo je čas, ko je zaradi viška turistične sezona največ ljudi na dopustih. Namerno? Še bolj nedopustno pa je, da v vseh najavah razpisa, ki je zamujal tri mesece, ni bilo niti z besedo omenjeno, da ne bo veljal za sejme v prvi polovici leta 2016. SPIRIT je namreč razpise v preteklosti objavljal med aprilom in julijem, veljali pa so za vse sejme v tekočem letu. Tokratni velja samo za sejme od julija letos do konca leta 2017 (čeprav je tudi v naslovu razpisa zapisano "za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2016 in 2017"). SPIRIT je torej podjetja nategnil. Na suho.

Hkrati sta za obe leti namenjena enaka zneska - 1,5 milijona evrov. Strokovni sejmi potekajo od januarja do junija ter od septembra do konca novembra. SPIRIT bo torej za tri mesece v letu 2016 namenil toliko kot za vse prihodnje leto oziroma efektivnih devet mesecev. Trikratna razlika. V razpisu ni nobenih argumentov za tako razliko v intenzivnosti sofinanciranja. Presenečenje je tudi razdelitev države na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo: prva bo pobrala kar tri četrtine denarja. Bojda zato, ker smo spet pokleknili pred Brusljem.

Kriteriji za izbiro podjetij, ki so upravičena do sofinanciranja, so poglavje zase. V razpisu je na več mestih poudarjeno, da gre za pomoč podjetjem pri prodoru na tuje trge. Ker bonitetna ocena predstavlja skoraj 40 odstotkov skupne ocene, lahko uspejo samo že uveljavljena podjetja z dobro boniteto, mlada in manjša podjetja se morajo zanesti izključno na svoje vire. Višek nestrokovnosti pa je, da SPIRIT ocenjuje kakovost sejmov v tujini po enem samem kriteriju, to je deležu tujih razstavljavcev. V poslovnem svetu se točno ve, kateri sejmi so vodilni na svetu za posamezno dejavnost oziroma kam sodi vsaka posamezna prireditev, SPIRIT pa samozavestno uvaja svojo lestvico. In rezultat ? Glavnina najpomembnejših se odvija v Nemčiji, torej je - poenostavljeno - delež tujih razstavljavcev najnižji pri sejmih za dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, kjer je Nemčija med vodilnimi na svetu (tehnični sejmi). In nasprotno: največ tujih podjetij najdemo na sejmih za dejavnosti, ki prinašajo manj dodane vrednosti, denimo v tekstilu, saj prihaja večina razstavljavcev iz Azije. Tu trčijo naši uradniki v nasprotje s samim seboj: na eni strani omalovažujoče vihajo nosove nad nekaterimi panogami, po drugi strani pa tem projektom dajejo največ točk. Največjemu sejmu na svetu za avtodome in počitniške prikolice, ki je hkrati oder za največji slovenski sejemski nastop na svetu nasploh, tako SPIRIT dodeli tri točke od petih, tistemu za kuhinjske krpe, brisače in zavese, ki je tudi sicer največji na svetu v svoji dejavnosti, pa vseh pet. Nekje vmes bodo pristali tisti, ki ponujajo vrhunske aparature in opremo na največjem sejmu za medicino na svetu.

Od agencije, v kateri je povprečni rok trajanja direktorjev (večinoma so samo v.d.) malo več kot eno leto, ne gre veliko pričakovati. Nekoč sem bil zagovornik podpiranja podjetij s subvencijami, a se pri nas žal vse izrodi, tako da lahko po dvajsetih letih dela za največja sejemska podjetja na svetu rečem zgolj to: glede na to, kako so ti razpisi pripravljeni in izvedeni, ni šlo zaradi njih na sejme v tujino niti eno podjetje več. Prav vsa nastopajo in bodo še naprej, ker preprosto morajo, denar za nastop pa morajo zagotoviti iz svojih virov že ob prijavi. Če so na razpisu slučajno uspela, so pridobljena sredstva porabila za druge projekte. Izvoz se nam dogaja kljub državi, ne zaradi nje.

Andrej Prpič,

uradni zastopnik Frankfurtskega, Düsseldorfskega in Nürnberškega sejma