Indeks cen življenjskih potrebščin, januar 2004

Inflacija v januarju 0,4 odstotna

Januarska mesečna inflacija je znašala 0,4 odstotka; za toliko so se namreč v primerjavi z decembrom 2003 povečale cene življenjskih potrebščin (lani 1,0 odstotek). Letna inflacija (januar 2004/januar 2003) tako znaša 4,0 odstotke (lani 6,6 odstotkov), povprečna dvanajstmesečna (februar 2003 - januar 2004/februar 2002 - januar 2003) pa 5,4 odstotke.

Januarska mesečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je znašala 0,5 odstotkov. Letna, v višini 4,0 odstotkov, je bila dvakrat višja od ocenjene januarske letne stopnje za dvanajsterico držav evropodročja.

0,4 odstotna januarska inflacija je posledica kratkoročnega sezonskega vpliva

Na podlagi januarske inflacije še ni mogoče sklepati o nadaljevanju trenda zniževanja splošne rasti cen, ki se je začel v drugi polovici lani. Na skupen januarski rezultat so imeli namreč pomemben vpliv popusti in redne sezonske razprodaje obleke in obutve. Nasploh so značilnost letošnjih znižanj cen obleke in obutve večja ponudba oz. razširjenost tako z vidika prodajnih mest kot vrst blaga.

Podražitve hrane, pijače in tobaka - največji pozitivni prispevek k skupni rast

Skupine proizvodov in storitev, ki so se v povprečju podražile so: Hrana in brezalkoholne pijače (2,0 %), Alkoholne pijače in tobak (2,8%), Stanovanje (0,6%), Stanovanjska oprema (0,4%), Prevoz (0,1%), Komunikacije (1,4%), Izobraževanje (4,2%), Gostinske in nastanitvene storitve (0,8%) ter Raznovrstno blago in storitve (0,4%). V skupini Zdravje so cene ostale nespremenjene.

K povišanju cen hrane so predvsem prispevale podražitve sveže zelenjave in sadja (skupaj okoli 8 %). Povišanje cen alkohola in tobaka je predvsem posledica spremembe cen cigaret (v povprečju za 4,6%) zaradi povišanja trošarin. Cene v skupini izobraževanje so se zvišale predvsem na račun povečanja cen v nekaterih vrtcih (za 7,4%).

Na skupno spremembo cen so najbolj vplivala povečanja cen Hrane, pijače in tobaka (0,6 odstotne točke); vse preostale navedene skupine so prispevale okoli 0,4 odstotne točke. Vpliv povprečnih podražitev v navedenih skupinah je tako skupaj znesel 1 odstotno točko.

Pocenitve obleke in obutve - največji negativen prispevek k skupni rasti

Cene so se znižale v skupini Obleka in obutev (za skoraj 5%) ter v skupini Rekreacija in kultura (-0,5%). Pocenitve v omenjenih dveh skupinah so tako znižale skupno rast za 0,6 odstotne točke.

Rast cen storitev se nadaljuje

Cene blaga so se v povprečju povečale za 0,2 odstotka (v decembru 2003 so se za enak odstotek znižale). Cene storitev so se povečale za enak odstotek kot v prejšnjem mesecu, to je za 0,8 odstotkov. Med storitvami se je najbolj podražila najemnina (4,5 %) in že omenjeno izobraževanje (4,2 %).

Redna letna revizija indeksa

Tako kot vsako leto, smo tudi letos opravili redno letno revizijo indeksa. Ta obsega: ažuriranje prodajnih mest ter liste proizvodov in storitev za opazovanje cen, pripravo novih uteži ter spremembo razporeditve zbiranja cen.

1) Ažuriranje prodajnih mest ter liste proizvodov in storitev obsega zamenjave in vključitev novih prodajnih mest v opazovanje cen kot tudi izločitev zastarelih, vpeljavo novih ter ažuriranje opisov določenih proizvodov in storitev. Med pomembnejšimi novimi reprezentanti za opazovanje cen so nekatere storitve na področju visokega šolstva. Skupno število proizvodov in storitev, ki jih spremljamo tako letos znaša 639. Zaradi ažuriranja prodajnih mest ter liste proizvodov in storitev je potrebno v decembru za velik del košarice zato opraviti dvojno zbiranje cen.

2) Uteži, ki veljajo za izračun indeksa v določenem letu, temeljijo na izdatkih iz anket o potrošnji gospodinjstev kot glavnemu viru podatkov. Te podatke dopolnjujemo in preverjamo še z drugimi statističnimi in ostalimi dosegljivimi viri. Letošnje uteži temeljijo na triletnem povprečju izdatkov iz anket 2000, 2001 in 2002, preračunanih (indeksiranih) na cene decembra 2003, ki je bazni mesec za izračun indeksov. Lani so uteži temeljile na izdatkih iz let 1999, 2000 in 2001, preračunanih na december 2002. Spremembe v utežeh so tako pretežno posledica dejanskih realnih sprememb izdatkov in sprememb v relativnih cenah.

Vpliv uteži oz. razlik v utežeh na višino indeksa je, v nasprotju s splošnim prepričanjem, zelo majhen. Še zlasti to velja za vpliv sprememb v utežeh med dvema zaporednima letoma. Glavna prednost letnih sprememb uteži je, da se izognemu "šokom" zaradi možnih večjih sprememb, do katerih lahko pride v primerih spreminjanja uteži vsakih 5 let ali več. Druga prednost je boljši institucionalni spomin glede metod in postopkov kot bi ga sicer bilo možno ohranjati v primerih njihovega redkejšega spreminjanja.

3) Sprememba v razporeditvi zbiranja cen. Proizvodi so za potrebe izvajanja in razporeditve časa opazovanj cen tekom meseca razvrščeni v nekaj sorodnih skupin (kmetijski pridelki, neživilski izdelki, živilski izdelki, gostinske storitve, ostale storitve, naftni derivati). Opazovanje cen neživilskih cen, ki se je dosedaj izvajalo od 1 - 13 v mesecu (v praksi +- 1 dan), z letom 2004 podaljšujemo za dodatna dva dneva. Glavna razloga za to spremembo sta povečevanje števila tovrstnih, za spremljanje cen sicer najzahtevnejših, proizvodov ter vsa večja razpršenost prodajnih mest. Opazovanje cen gostinskih storitev, ki je dosedaj potekalo v omenjenih dveh dnevih, premikamo na konec obdobja in ga združujemo s spremljanjem cen ostalih storitev.

Zdenka Repotočnik