Razmerje med postopkom osebnega stečaja in izvršbo ter druga aktualna vprašanja insolvenčnega prava

Praviloma upniki pred postopkom osebnega stečaja zoper dolžnika vodijo izvršilne postopke, začetek postopka osebnega stečaja pa vpliva na njihov položaj v obeh postopkih. Poleg tega dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka prevzema obveznosti, hkrati pa nastajajo tudi stroški stečajnega postopka, čemur praviloma sledi še odpust obveznosti. Kako uveljavljati te terjatve v morebitni izvršbi, na kaj je treba biti pozoren in kakšne so možnosti za uspešno izterjavo? Na ta vprašanja bo na že 10. Dnevih insolvenčnega prava 25. in 26. januarja 2017, tokrat na Pravni fakulteti v Ljubljani, - skupaj z dr. Nino Plavšak, dr. Lojzetom Udetom, Markom Zamanom, Vladimirjem Balažicem, Markom Ninčevičem in drugimi - odgovoril višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani mag. Damjan Orož.

Velik poudarek na dogodku, katerega soorganizatorji so Planet GV, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Tax-Fin-Lex in Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti, bo dan tudi sodni praksi na področju osebnega stečaja. Vprašanje nujnosti preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja, kadar stečajne mase ni, se je v zadnjih letih precej spreminjalo. Prvotno stališče je bilo, da je preizkus nujen (Cst 133/2012 z dne 24. maja 2012), pozneje je veljalo, da se odloča o upraviteljevem predlogu, da se ne opravi ali da se preizkus odloži (Cst 162/2015 z dne 11. marca 2015), vse do ureditve, kot jo je prinesla novela G. Kaj velja zdaj, bo na Dnevih insolvenčnega prava 2017 predstavila Maja Lajevec. Nove sodne prakse pri osebnem stečaju namreč ne oblikuje le spremenjena zakonodaja - spremembe je prinesla tudi zadnja novela ZFPPIPP-G -, zato bo izpostavila tudi različno sodno prakso sodišč pri nespremenjenih določbah in odločitve višjega sodišča, ki spreminjajo obstoječo sodno prakso.

Pravila za izvzem dolžnikovih predmetov in prejemkov v stečaju in izvršbi določa ZIZ. Zdaj so pravila enotna tudi glede vprašanja omejitve obsega zasega dolžnikovih prejemkov. Pa vendar so odločitve o teh vprašanjih različne v izvršbi in stečaju.

Višje sodišče se je denimo izreklo tudi glede vprašanj, ki so povezana s stečajnim postopkom/upraviteljem in davkom na dodano vrednost (DDV) - "Ali se predujem lahko poveča za DDV, če je upravitelj vključen v sistem davka na dodano vrednost (DDV)?", "Kako je s povečanjem predujma za obvezne prispevke upravitelja, ki v sistem DDV ni vključen?", "Ali se na podlagi sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, v stečajih, v katerih ni stečajne mase, upraviteljeva nagrada zaradi premalo odmerjenega predujma res lahko zniža za 22 odstotkov?" - a tudi tu pregled sodne prakse kaže, da so stališča sodišč še vedno različna.

Maja Lajevec bo za vas preučila tudi nova pravila ZFPPIPP-G o preizkusu terjatev, o pozneje najdenem premoženju in rokih za redna poročila z vidika sodišča, upravitelja in upnika ter odgovorila na vprašanja, kaj so ta nova pravila prinesla v postopek, kje so težave in kako jih rešuje sodna praksa. Ne bo pa se izognila niti dolžnostim dolžnika v osebnem stečaju, ki je zaposlen v tujini, in na kaj mora biti pozoren upravitelj. Sodna praksa glede teh vprašanj pri osebnih stečajih sicer ni obširna, a novi trendi zaposlovanja odpirajo vse več vprašanj tudi na to temo.