Dolgotrajna oskrba: Obeta se nova dajatev!
Ministrstvo za zdravje predlaga novo obvezno zavarovanje, iz katerega bi se financirala dolgotrajna oskrba. Kako bi bila financirana dolgotrajna oskrba, sicer še ni jasno določeno, a glede na podatke, ki jih je predstavilo zdravstveno ministrstvo, bi se višina doplačila gibala od štirih evrov pa do 25 evrov mesečno.
IZOBRAŽEVANJE
Prednosti in slabosti samozaposlitve
Če ste v dvomih, ali je podjetništvo prava izbira za vas, vabljeni na brezplačno izobraževanje.
Države razvitega sveta, med njimi tudi Slovenija, se soočajo z intenzivnim procesom staranja prebivalstva. Število starejših nad 65 let namreč hitro narašča. To predstavlja enega največjih družbenih izzivov prihodnosti, tudi za delodajalce. Zato so jim med drugim na voljo številne spodbude za zaposlovanje starejših.
Na podlagi demografskih sprememb je vlada oziroma Ministrstvo za zdravje pripravilo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Cilj zakona je, da se omogoči dolgotrajna oskrba vsem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnosti, ne glede na to, ali bivajo doma, ali v institucionalnem varstvu oziroma v drugih oblikah bivanja. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, se bo na ta način zagotovila večja podpora neformalnim oskrbovalcem in razbremenilo posameznike in družine.
Glede na omenjeno so lahko oskrbovana stanovanja dober posel tudi za podjetnike. Če vas zanima podjetništvo, preverite prednosti in slabosti samozaposlitve na našem brezplačnem izobraževanju. Ustanovitev s. p. pa je na VEM točki Data povsem enostavna.
Kaj sploh je dolgotrajna oskrba?
Dolgotrajna oskrba je niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo telesnih in kognitivnih sposobnosti in so posledično v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih dnevnih opravil. V prihodnosti bo dolgotrajna oskrba predstavljala vedno večji izziv, so prepričani na Ministrstvu za zdravje. Kot pojasnjujejo, se populacija stara, trendi pa kažejo, da se bo ta populacija srečevala z oviranostjo in bo tako potrebovala podporo pri temeljnih dnevnih aktivnostih.
Dve možnosti za financiranje dolgotrajne oskrbe
Da bi bila dolgotrajna oskrba zagotovljena vsem, bi po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc potrebovali 300 milijonov evrov. Od tega bi 114 milijonov evrov skupaj z zdravstvenimi storitvami v sistem dolgotrajne oskrbe prenesli iz zdravstvene blagajne. Še nekaj sredstev bi prenesli iz drugih virov (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, državni proračun, občinski proračuni).
Po ocenah ministrstva bi tako potrebovali še približno 107 milijonov evrov, ki bi jih dobili z uvedbo nove dajatve. Kako se bo dolgotrajna oskrba financirala, še ni dokončno določeno. Za zdaj sta predlagani dve možnosti.
Prva predvideva doplačilo za dolgotrajno oskrbo po dohodkovnih razredih, podobno kot je za zdravstveno nadomestilo predvideno v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Glede na predstavljene podatke bi se višina doplačila gibala od štirih evrov pa do 25 evrov mesečno.
Druga možnost pa predvideva, da bi se dolgotrajna oskrba financirala po štirih kategorijah zavarovancev. In sicer, bi osebe v delovnem razmerju, ki imajo dohodek nižji od minimalne plače, brezposelni in prejemniki denarne socialne pomoči mesečno prispevali po štiri evre, upokojenci in vsi ostali pa po šest evrov.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorijedavki kadri podjetniške novice podjetništvo zakonodaja
Oznakeavtorski članki dolgotrajna oskrba ministrstvo za zdravje zavarovanje za dolgotrajno oskrbo zdravstveno nadomestilo
POVEZAVA: http://data.si/blog/2017/10/04/dolgotrajna-oskrba/