O-STA

Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav

Uredila: Barbara Orel
Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Izdala: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
Ljubljana, 2017

Predmet pričujoče raziskave so politika, estetika in etika medkulturnih izmenjav, ki so potekale na področju slovenske gledališke ustvarjalnosti v 20. in 21. stoletju. Kako so gledališki umetniki sodelovali v čezmejnem pretoku kultur na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture? To je osrednje vprašanje, ki vodi skozi razprave v znanstveni monografiji Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Z naslovom želimo poudariti pomen gledališča kot dejavnega protagonista pri vzpostavljanju stikov s sosednjimi deželami in njihovimi raznorodnimi kulturami ter tako izpostaviti vlogo gledališča pri oblikovanju družbenopolitičnega prostora. Ne gre (le) za to, kako so uprizoritvene umetnosti reflektirale družbeno stvarnost, temveč za to, na kakšne načine so jo soustvarjale.

Raziskava ima v svoji osnovi dve težišči: na eni strani se osredinja na pretok kultur v slovenskem gledališču, na drugi pa evidentira in vrednoti ustvarjalnost slovenskih gledaliških umetnikov v srednjeevropskih državah in državah jugovzhodne Evrope, ki so bile zgodovinsko in družbenopolitično povezane s slovenskim prostorom. Takšen pristop k raziskavi je prinesel študije, ki temeljno dopolnjujejo vrzeli v slovenskem gledališkem zgodovinopisju 20. in 21. stoletja.

Knjigo sestavlja 20 izvirnih znanstvenih prispevkov. Posebnega pomena so popisi uprizoritev, ki so jih v tujini (so)ustvarili slovenski gledališki umetniki. Okvir raziskavi vzpostavljata dve razpravi. Uvod v metodologije preučevanja medkulturnega uprizarjanja je delo Janelle Reinelt, zaslužne profesorice britanske Univerze v Warwicku in nekdanje predsednice mednarodne organizacije gledaliških raziskovalcev International Federation for Theatre Research, ki razgrne pomen in aktualnost raziskovanja medkulturnih stikov v študijih gledališča in performansa. Aleš Gabrič, zgodovinar in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, pa predstavi problematiko politik raziskovanja preteklosti na Slovenskem glede na nacionalne meje in osvetli pretok kultur na območju današnje Slovenije z vidika razumevanja procesov evropeizacije.

Znanstvena monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave, ki ga izvaja programska skupina na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Knjiga zaradi vsebinske, jezikovne in metodološke dostopnosti nagovarja tako teatrologe, raziskovalce s področij kulturologije, humanistike in družboslovja, kot tudi širše občinstvo, zainteresirano za medkulturni dialog in mednarodna sodelovanja.

O knjigi so zapisali:

Monografija, posvečena razumevanju medkulturnih povezav in načinov, kako so uprizoritvene umetnosti v Sloveniji vplivale na sosednje kulture, pa tudi, kako so sosednje kulture prodirale v slovensko gledališče, bo pomemben vir za raziskovanje dosežkov slovenskega gledališča in njegovega prispevka k oblikovanju slovenske kulturne identitete v 20. stoletju. Knjiga hkrati z razkrivanjem naracij in ključnih dejanj, ki so omogočila razvoj slovenskega gledališča, zanimivo in premišljeno argumentirano prikazuje vpliv transnacionalnosti, umetniškega nomadstva, festivalskih gostovanj in drugih izmenjav na uprizoritvene umetnosti.

Iz recenzije Milene Dragičević Šešić,

Univerza umetnosti v Beogradu

Seznami uprizoritev, pri katerih so sodelovali slovenski umetniki na različnih odrih v državah srednje in jugovzhodne Evrope, bodo v prihodnosti služili kot zaupanja vredno raziskovalno izhodišče.

Iz recenzije Jureta Gantarja,

Univerza Dalhousie

V luči svoje dosedanje medkulturne zgodovine je Slovenija nemara v privilegiranem položaju, saj lahko ustvarja medkulturno gledališče, ki utegne poseči v razmišljanje evropskih državljanov o etično-političnem položaju, v katerem trenutno živimo.

Iz razprave Janelle Reinelt,
Univerza v Warwicku