O-STA

Bliža se 8. marec, mednarodni dan žena. Pred približno mesecem dni, natančeje 11. februarja, smo obeležili še mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Zakaj problematika enakega obravnavanja žensk in moških še o(b)staja? Ali je še aktualna?

Ob bližajočem se Dnevu žena želimo opomniti, da neenakosti še vedno ostajajo

Eden izmed 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so 2015 bili sprejeti na vrhu OZN o trajnostnem razvoju, je tudi doseganje enakosti spolov ter krepitev vloge vseh žensk in deklic. Zakaj potrebujemo enakost spolov? Zakaj to še vedno ostaja aktualna tematika? Dejstvo je, da raznolikost, tako po vsebini raziskav kakor tudi po strokovnem ozadju v kolektivu, zagotavljajo večjo stopnjo inovativnosti, izmenjav izkušenj in nenazadnje povečujejo konkurenčnost znotraj raziskovalne skupine, organizacije, domače raziskovalne sfere in okolja ter posledično tudi v svetovnem merilu.

A vendar je že površen, a objektiven statističen pogled nad realnim stanjem skrb vzbujajoč. Na svetu je trenutno samo 22 držav s predsednicami države oziroma predsednicami vlade. V EU zaslužek žensk dosega v povprečju 85 % zaslužka moških; povedano drugače - na 1 €, ki ga v EU v povprečju zaslužijo moški, zaslužijo ženske samo 0.85 €. Po svetu število študentk v bioznanostih presega število študentov, vendar pa je sorazmerje ravno obratno pri številu rednih profesorjev, kjer prednjačijo moški. Delež žensk (glede na moške kolege), ki kot prve avtorice objavljajo prestižne znanstvene članke, je značilno nižji od deleža žensk, ki sodelujejo v raziskavah. Izmed skoraj 900 dobitniki Nobelovih nagrad je samo 49 žensk. Še vedno so zelo pogosta moška naslavljanja ("gospa direktor", "Jaz sem Nina Novak, po poklicu biokemik"). V svetu so zato uveljavile besedne zveze, kot so "lepljiva tla" in "steklen strop", ki ponazarjajo težje napredovanje žensk v njihovi znanstveni in tudi profesionalni karieri na splošno.

Za Nacionalni inštitut za biologijo lahko trdimo, da je glede položaja žensk lahko vzorna raziskovalna organizacija. Med okoli 90 raziskovalci je 63 % žensk, vodje 5 raziskovanih programov oz oddelkov so tudi ženske. Pri tem skorajda že občutimo potrebo po obratni spolni uravnoteženosti, saj kot že rečeno, ekstremne sestave delovnih skupin niso optimalne za njihovo delovanje.

Ker se tega zavedamo, smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo z mednarodnimi partnerji uspeli pridobiti projekt z akronimom CHANGE, ki je bil izbran za financiranje na izjemno kompetitivnem razpisu Evropske komisije v okviru Obzorja 2020. Projekt se bo pričel izvajati spomladi 2018 in bo trajal 4 leta pod koordinacijo avstrijskega Interdisciplinarnega raziskovalnega centra za tehnologijo, delo in kulturo, v njem pa sodeluje 7 držav, med njimi tudi Slovenija, torej NIB.

Rezultati projekta naj bi bile sistemske rešitve, ki bodo omogočale nadaljevanje kariere raziskovalk v Sloveniji (in partnerskih državah) ter prihod najboljših znanstvenic iz tujine. Načrtujemo, da NIB v Sloveniji postane vir informacij in sugestij za reševanje težav, ki izhajajo iz neenakopravne obravnave žensk v znanosti in nasploh. Naša vizija je, da bi z dobrimi zgledi postali navdih in mentorice oz. mentorji za prihodnje generacije samozavestnih, ambicioznih in drznih žensk, ki bodo enakovredno s svojimi moškimi kolegi v bližnji prihodnosti dosegale nove raziskovalne cilje in najbolj sposobne tudi vodile svoje skupine k vrhunskim znanstvenim dosežkom.

PS: Nosilka projekta dr. Ana Rotter in znanstvena svetnica prof. Tamara Lah Turnšek sta bili tudi članici oz. predsednica Komisije za ženske v znanosti pri Minsitrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Upajmo, da bomo s tem projektom prispevali tudi k delu te komisije v bodoče.

Kontakt:

Dr. Ana Rotter, ana.rotter@nib.si, raziskovalka in so- nosilka projekta CHANGE na NIB

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, tamara.lah@nib.si, znanstvena svetnica NIB in dolgoletna predsednica Komisije za ženske v znanosti pri MIZŠ

Gospa Helena Končar, helena.koncar@nib.si, odnosi z javnostjo