O-STA

Bruto domači proizvod in bruto nacionalni dohodek, 2000-2003 (22.9.2004)

Področje: Nacionalni računi

1. Bruto domači proizvod in bruto nacionalni dohodek, 2000-2003

2000200120022003
Tekoče cene
Mio SIT
1 Proizvodnja, osnovne cene871552896708441074979611559991
2 Vmesna potrošnja5036138553239461496776580041
3 Dodana vrednost, osnovne cene (1 minus 2)3679390413845046001194979950
4 Neto davki na proizvode in storitve572924623364714375767218
5 Bruto domači proizvod (3 plus 4)4252315476181553144945747168
Plus: prilivi primarnih dohodkov iz tujine96735110894108839121095
Minus: odlivi primarnih dohodkov v tujino90727101561143265162247
6 Bruto nacionalni dohodek4258323477114852800675706016
Stalne cene 2000
Bruto domači proizvod4252315436622145114144625302
Od tega: skupna domača potrošnja4403141444391245461154758784
Stopnje rasti (%)
Bruto domači proizvod3,92,73,32,5
Od tega: skupna domača potrošnja1,40,92,34,7
Mio EUR
Bruto domači proizvod20740219252349224592
Bruto nacionalni dohodek20769219682334024416
Mio USD
Bruto domači proizvod19096196162212127749
Bruto nacionalni dohodek19123196552197827550
Na prebivalca EUR
Bruto domači proizvod10425110071177512319
Bruto nacionalni dohodek10440110281169912230
Na prebivalca USD
Bruto domači proizvod959998481108813900
Bruto nacionalni dohodek961298671101613801

Ostale tabele najdete v priponki.

KOMENTAR

BDP v tekočih cenah je po prvi letni oceni v letu 2003 znašal 5 747 168 mio SIT in se v primerjavi z letom prej povečal za 8,1 %. Nominalno je BDP po letni oceni za 0,4 % večji od četrtletne ocene. BDP v stalnih cenah 2000 je bil lani 4 625 302 mio SIT oziroma za 2,5 % več kot leta 2002 (4 511 414 mio SIT). Letna ocena stopnje gospodarske rasti za leto 2003 je za 0,2 odstotne točke večja kot po četrtletnih računih (2,3 %) in hkrati najnižja po letu 1992. Za 0,1 odstotne točke je zmanjšana ocena gospodarske rasti v letu 2002: sedaj 3,3 %, prej 3,4 %.Bruto nacionalni dohodek (BND) je lani znašal 5 706 016 mio SIT oziroma je bil enako kot BDP za 8,1 % večji kot leto prej. Pri enaki rasti BDP in BND se relativna velikost BND glede na BDP ni spremenila: 99,4 % leta 2002 in 99,3 % leta 2003.BDP 2003 je po tekočem tečaju znašal 24 592 mio evrov oziroma 12 319 evrov na prebivalca, to je za 4,6 % več kot v letu 2002. Po enakem izračunu v USD je BDP leta 2003 znašal 27 749 mio oziroma 13 900 USD na prebivalca, kar je za 25,4 % več kot leto prej.Delež bruto dodane vrednosti v tekočih cenah po dejavnostih se je najbolj zmanjšal v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu (za 0,5 odstotne točke oziroma na 2,3 % BDP) in zaradi suše dosegel najnižjo relativno raven v BDP. Bruto dodana vrednost v kmetijstvu v cenah 2000 se je v obsegu zmanjšala za 15,4 %, kar je glavni razlog za nizko gospodarsko rast v lanskem letu. Skupna bruto dodana vrednost v osnovnih cenah po dejavnostih se je leta 2003 enako kot BDP v obsegu povečala za 2,5 %, brez kmetijstva, lova in gozdarstva pa za 3,1 %. V strukturi primarnih dohodkov BDP 2003 je delež sredstev za zaposlene ter davkov na proizvode in storitve v primerjavi z letom prej nespremenjen, povečal pa se je delež subvencij (za 0,3 odstotne točke), drugih davkov na proizvodnjo (za 0,2 odstotne točke) in zlasti bruto poslovnega presežka (za 0,7 odstotne točke). Velik porast deleža neto poslovnega presežka v lanskem letu (na 10,3 % BDP oziroma za 1,4 odstotne točke) je posledica nadaljnjega deindeksiranja vrednosti osnovnih sredstev ter zato nižje ocene vrednosti potrošnje stalnega kapitala v gospodarskih družbah. Delež bruto raznovrstnega dohodka gospodinjstev se je v BDP zmanjšal v enakem obsegu kot bruto dodana vrednost v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu (za 0,5 odstotne točke na 7,5 % BDP).V letu 2003 se je prekinilo 3-letno obdobje zmanjševanja deleža skupnega domačega trošenja glede na BDP, ki je bilo lani v tekočih cenah enako vrednosti BDP (leto prej 98,5 % BDP). Realno se je skupno domače trošenje povečalo za 4,7 % (končna potrošnja za 2,7 % in bruto investicije pa za 10,5 %, v tem v osnovna sredstva za 6,3 %). Izvoz proizvodov in storitev se je realno povečal za 3,2 % (leto prej za 6,7 %), uvoz pa za 6,8 % (leto prej za 4,9 %). Zato je bil pribitek salda menjave s tujino h gospodarski rasti po treh letih prvič negativen, za - 2,2 odstotne točke.

Priponke: bdp00-03_220904.doc

Pripravil-a: Andrej Flajs