Ob hitrem ukrepanju Slovenija še lahko postane model trajnostnega upravljana pestrosti opraševalcev za stabilno pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete

Strokovni posvet: Pestrost opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) je danes potekal strokovni posvet Pestrost opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane. Strokovnega posveta sta se udeležili tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec in državna sekretarka, mag. Tanja Strniša.

Direktor inštituta, izredni profesor dr. Matjaž Kuntner, je v nagovoru izpostavil, da je NIB vodilna slovenska in mednarodno prepoznana institucija na področju raziskav pomena pestrosti opraševalcev. Vodja oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov, doc. dr. Meta Virant Doberlet, je povedala, da na oddelku že vrsto let opravljajo številne raziskave povezane z biodiverziteto v kmetijski krajini in današnji dogodek je že tretji posvet, ki so ga na to temo pripravili za snovalce kmetijskih in okoljskih politik.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je poudarila pomen tovrstnih raziskav, ker prispevajo k razvoju politik in strategij v kmetijstvu ter še posebej na področju pridelave hrane in varstva potrošnikov. Zato jih je potrebno nadaljevati in si tudi v prihodnje želi sodelovanja stroke in ministrstva.

Na posvetu smo predstavili rezultate prvega raziskovalnega projekta o pomenu divjih opraševalcev za slovensko kmetijstvo. Raziskava je pokazala velik pomen ohranjanja pestrosti opraševalcev kot edine strategije zagotavljanja zanesljivega opraševanja. Zaradi podnebnih sprememb bo to v prihodnosti še bolj pomembno. Prvi vpogled v zdravstveno stanje čmrljev v Sloveniji pa je prinesel nov, doslej povsem spregledan vidik pri obravnavi problematike čebeljih bolezni. Oboje kliče po hitrem in aktivnem ukrepanju.

Vodja posveta, doc. dr. Danilo Bevk je poudaril, da potencial divjih opraševalcev v Sloveniji še vedno razmeroma velik, a brez strategije trajnostnega upravljanja ga že izgubljamo. Vendar ob hitrem ukrepanju ima Slovenija še potencial, da postane model trajnostnega upravljana pestrosti opraševalcev za stabilno pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete. Naravne danosti za to so še, NIB razpolaga z ustreznim znanjem, potrebna je le še ustrezna podpora države.

Predlagal je pripravo strategije varovanja opraševalcev, ki mora med drugim vključevati varovanje življenjskega prostora opraševalcev (cvetočih pozno košenih travnikov), monitoring in raziskave divjih čebel in prenos znanja v prakso.

Raziskava je potekala pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Grmom Novo mesto - centrom biotehnike in turizma in Biotehniškim centrom Naklo. Projekt sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Dodatne informacije: doc. dr. Danilo Bevk (danilo.bevk@nib.si)

Priloge:

· Fotografije s posveta (foto: Jernej Polajnar)

· Fotografije opraševalcev (foto: Danilo Bevk, fotografije se lahko poljudno obreže)

· Zgibanka Pestrost opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane

· Program posveta