Davčna izvršba na plačo - kaj vam lahko odtegnejo?

V praksi pa je mogoče zaslediti različna tolmačenja, na kaj vse lahko poseže davčna izvršba na plačo. Torej, ali vam delodajalec, pri izvrševanju sklepa o davčni izvršbi, lahko odtegne le plačo, kot jo določa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) in vam v celoti pusti povračilo stroškov? V skladu s 126. členom ZDR-1 je namreč plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov ter dela plače za poslovno uspešnost. Po ZDR-1 tako v samo plačo ne spadajo povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo.

Davčna izvršba na plačo - kaj določa Zakon o davčnem postopku?

Zakon o davčnem postopku določa, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z Zakonom o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek višini 76% minimalne plače. Zakon o dohodnini kot dohodek iz delovnega razmerja opredeljuje zlasti plačo, nadomestilo plače, druga plačila za opravljeno delo, regres za letni dopust, boniteto, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč, povračila stroškov v zvezi z delom, povračilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji in drugi dohodki povezani z delom za delodajalca.

Iz navedenega izhaja, da se omejitve davčne izvršbe nanašajo na vsa denarna sredstva, ki se po Zakonu o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. To pomeni, da davčna izvršba na plačo lahko poseže tudi na povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo. Pri določitvi zneskov, na katere se lahko poseže z davčno izvršbo, se torej upoštevajo vsi prejemki iz delovnega razmerja (povračilo stroškov za malico, prevoz na delo, regres, odpravnina,...) in ne zgolj plača.

Vas je doletela davčna izvršba na plačo in niste prepričani, kakšne so vaše pravice in obveznosti? Naši pravniki vam lahko pomagajo preveriti, ali se vam odteguje pravilen znesek. Za ponudbo nas pokličite na 01 6001 526 ali nam pišite na data@data.si.