Vračanje preplačila zneska regresa za letni dopust

egres za letni dopust je denarna odmera delodajalca za oddih v času dopusta in je zakonska pravica delavca.

Delodajalci so dolžni regres za letni dopust izplačati delavcem do 1. julija tekočega koledarskega leta, le izjemoma kadar ima podjetje hude likvidnostne težave in kolektivna pogodba izrecno opredeljuje to možnost, ima podjetje možnost izplačati regres za letni dopust svojim zaposlenim najpozneje do 1. novembra tekočega leta.

Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta. Pravica do letnega dopusta je torej pogoj, da zaposleni pridobi pravico do regresa. Delavec ima pravico do regresa za letni dopust tudi, če letnega dopusta ne izrabi. Konkretno to pomeni, da delavec, ki ima torej z delodajalcem sklenjeno pogodbo za celo leto, dobi pravico do dopusta za celo leto zaposlitve. Posledično dobi tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Delavec pa ne dobi celotnega regresa za letni dopust, če ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta in s tem pravico le do sorazmernega dela regresa.

Konkretno to pomeni, ko delavec sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta. V tem primeru ima delavec pravico do 1/12 dopusta za vsak mesec zaposlitve. S tem ima tudi pravico do 1/12 celotne vsote regresa za letni dopust za vsak mesec dela.

Ali lahko delodajalec zahteva povračilo preveč plačanega regresa, v primeru če je torej delavcu prenehalo delovno razmerje po tem, ko je že prejel celotni regres za letni dopust?

Odgovor je pritrdilen. Delodajalec ima pravico od delavca zahtevati povračilo preveč izplačanega regresa, v kolikor ga je plačal v celoti. V tem primeru gre namreč za neupravičeno prejet znesek.

Na kakšen način lahko delodajalec od delavca zahteva povračilo preveč izplačanega regresa?

To lahko stori na način, da se zahtevek za povračilo preveč izplačanega regresa pobota pri izplačilu zadnje plače. Pravna podlaga za takšen zahtevek je v določbi 190. člena Obligacijskega zakonika. Ta določa, da je tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi, pri čemer obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Vendar pa pri tem opozarjamo, da delodajalec ne sme preveč izplačanega zneska delavcu samovoljno odtrgati. To lahko stori le na podlagi prehodnega pisnega soglasja delavca. Slednji mora podati soglasje za pobot oz. soglasje za trganje z računa.