Revija pedagoških fakultet sprejeta v bazo SCOPUS

Januarja 2019 je bila Revija za elementarno izobraževanje, ki jo izdajata Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, sprejeta v bazo SCOPUS. Gre za pomemben dosežek Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, saj informacijski center Scopus vključuje podatke najbolj prestižnih in vplivnih znanstvenih revij na svetu. Revija za elementarno izobraževanje je recenzirana, prosto dostopna revija, ki objavlja izvirne in pregledne znanstvene članke s področja vzgoje in izobraževanja, zlasti na predšolski in osnovnošolski stopnji. Osnovni namen revije je povezati širok spekter teoretičnih izhodišč in praktičnih rešitev v izobraževanju ter tako spodbujati različne metodološke in vsebinske razprave. Uredniški odbor združuje strokovnjake in raziskovalce iz več evropskih držav in s tem želi ustvariti možnosti za živahen dialog med raznovrstnimi disciplinami in različnimi evropskimi praksami, povezanimi z izobraževanjem.

Ostale izdaje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem v letu 2019

Pri Založbi Univerze na Primorskem je izšla monografija Vzgojitelj predšolskih otrok in skrb za lasten profesionalni razvoj avtoric dr. Jurke Lepičnik Vodopivec in dr. Maje Hmelak, ki se usmerja na vzgojitelja predšolskih otrok in njegovo skrb za lasten profesionalni razvoj.

Poklic vzgojitelja predšolskih otrok zelo kompleksen in zahteven. S prenovo predšolske vzgoje, ki je v ospredje postavila otroka z njegovimi razvojnimi potrebam, se upravičeno pojavlja zahteva po visoki strokovnosti, avtonomnosti in odgovornosti vzgojitelja predšolskih otrok. Danes je izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok in njihovih pomočnikov zelo razvito in predvsem razvejano, omogočeno jim je priti do visoke stopnje izobrazbe, hkrati je kot del njihovega poklicnega dela predvideno tudi stalno strokovno izpopolnjevanje na tem in drugih področjih. Živimo namreč v t.i. postmoderni družbi, ki je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), katere zahtevajo prilagajanje le-tem tako s strani posameznikov kot organizacij, pri čemer prihaja do spreminjanja vlog in nalog ter pogledov na vzgojitelja predšolskih otrok kot osebo, strokovnjaka in uslužbenca kot tudi na njegovo delo in odnos do otrok. Vse to od vzgojitelja predšolskih otrok in tudi od vrtca kot organizacije zahteva prilagoditve in spremembe glede večje avtonomnosti in profesionalizacije, pri čemer se vedno pogosteje poudarja pomen vzgojiteljeve profesionalne rasti. Tukaj se združujeta in prepletata notranja komponenta (njegov osebni interes, motivacija za izbiro tega poklica in osebni oz. osebnostni razvoj, pri čemer sta zelo pomembna zadovoljstvo s poklicem in nadaljnja pričakovanja na profesionalni poti) in zunanja (obveznosti do dela in otrok, napredovanja, delovni pogoji, plačila, ugled) komponenta.

Danes so uspešnejši tisti vrtci, ki se hitreje prilagajajo okolju in se od njega tudi učijo. So kot učeče se organizacije, v katerih se izobražujejo vsi od vzgojiteljev do vodstvenega tima. Vzgojitelji se učijo drug od drugega, izmenjujejo svoja strokovna mnenja, znanje in izkušnje pa tudi delovne neuspehe in se tako skupaj razvijajo. Medsebojno sodelovanje vzgojiteljev predstavlja nekakšen most med razvojem vzgojiteljev in razvojem vrtca kot organizacije. Temelj vrtca kot učeče se organizacije je torej sodelovalna kultura, ki vključuje kooperativne odnose med zaposlenimi, sodelovanje pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in ne nazadnje tudi občutek kolektivne pripadnosti vrtcu. Zato je profesionalni razvoj vzgojitelja predšolskih otrok v današnjem času nenehnih in hitrih družbenih sprememb nuja, želimo pa si, da bi bil to tudi osebni interes vsakega zaposlenega. Namreč pričakovanja do vrtcev in vzgojiteljev s strani ožje in širše družbene skupnosti se povečujejo. Pri tem je osebni (notranji) interes oziroma prispevek posameznika in vodstva oziroma organizacije kot celote odločilen pri uspešnosti in kakovosti profesionalnega razvoja vzgojitelja predšolskih otrok.

Prva znanstvena monografija s področja nadarjenosti na predšolski stopnji

Dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič in Keli Gorela, mag. prof. Inkluz. ped., sta v okviru Založbe Univerze na Primorskem izdali novo in v slovenskem prostoru prvo znanstveno monografijo s področja nadarjenosti na predšolski stopnji z naslovom Nadarjenost na predšolski stopnji

Prikazali sta vlogo in pomen skrbi zgodnjega odkrivanja (potencialno) nadarjenih otrok na predšolski stopnji ter nadaljnjo realizacijo njihovih potencialov, saj izhajata iz premise, da so v slovenskem prostoru med nadarjenimi (pre)pogosto najbolj zapostavljeni ravno predšolski (potencialno) nadarjeni otroci. V monografiji poleg družinskega okolja in vloge staršev izpostavljata pedagoške delavce. Zgodnja identifikacija namreč vodi k ustrezni zgodnji edukaciji in zadovoljitvi otrokovih potreb, interesov, zmožnosti. Nadarjeni otroci imajo namreč primarno pravico do ustreznih izobraževalnih možnosti, ki bodo izzivalno in stimulativno naravnane ter optimalno razvijale njihove potenciale. Za dosego tega pa moramo poskrbeti za ustrezno usposobljen pedagoški kader, tako na psihometričnem (tj. opazovalni identifikaciji nadarjenih) kot tudi na pedagoškem področju. V monografiji sta predstavljena dva povsem nova, različna instrumenta (posebej oblikovani in prilagojeni ocenjevalni lestvici na različnih področjih nadarjenosti), ki ju lahko uporabimo v fazi evidentiranja in tudi identifikacije mlajših nadarjenih otrok.

Širši laični in strokovni javnosti želita avtorici prikazati pomembnost zgodnjega prepoznavanja in spodbujanja otrokove nadarjenosti oz. njegovih visokih potencialov na predšolski stopnji. Iz humanističnega in družbeno odgovornega vidika smo namreč vsi soodgovorni za razvoj mladih potencialov, talentov in nadarjenih posameznikov. Za njihovo lastno samouresničitev in naš skupni gospodarski ter družbeni napredek.

Študentski časopis po dvanajstih letih

Novo leto je na Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem prineslo izdajo Novega PeFerona. Gre za časnik, ki ga je izdal Študentski svet Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem (ŠS UP PEF), po dvanajstih letih.

Študentje so predstavili Novi PeFeron v torek, 8. januarja 2019, v prostorih fakultete kjer se je zbralo lepo število študentov, pedagoških in strokovnih delavcev, na predstavitvi pa je bila prisotna tudi dekanja pedagoške fakultete prof. dr. Mara Cotič. Za vsebino časopisa so poskrbeli študenti, predvsem gre za opise dogodkov in izletov (ŠS UP PEF), ki so bili izpeljani v preteklem letu, v tekstih pa je začutiti tudi nekaj hudomušnosti. Svoj izvod Novega PeFerona je dostopen na spletni strani Založbe Univerze na Primorskem. Urednik časopisa je Lovrenc Habe - Lovro, s katerim se je po koncu prestavitve pogovarjala tudi ekipa UP BUDI.