Telesni spomin in gibanje: plesno-gibalna terapija v teoriji in praksi

Včeraj, 20. marca 2019, se je v okviru Tedna Univerze na Primorskem v Kopru odvil prvi slovenski simpozij o plesno-gibalni terapiji v vzgoji in v (vseživljenjskem) izobraževanju, ki se ga je udeležilo več kot sedemdeset udeležencev.

Veliko zanimanje za področje plesno-gibalne terapije in tudi drugih oblik umetnostnoterapevtskega dela je pozitivno presenetilo organizatorje (Pedagoško fakulteto in Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem ter Združenje plesno-gibalnih terapevtov Slovenije), razveselila pa jih je tudi raznovrstnost udeležencev. Med slednjimi so bili vzgojitelji, socialni in specialni pedagogi, psihologi in psihoterapevti, delovni terapevti, plesni pedagogi, socialni delavci, specialisti pomoči z umetnostjo; svoje strokovne kolegice pa je prišla pozdravit celo plesno-gibalna terapevtka iz Italije.

Simpozij je ponudil zelo bogat program: predavanja, ustvarjalne delovne prezentacije, video predstavitve, dovolj časa je bilo odmerjenega tudi vprašanjem udeležencev ter sklepni refleksiji.

Kot je uvodoma povedala predsednica Združenja plesno-gibalnih terapevtov Slovenije, Aleksandra Schuller, je "plesno-gibalna terapija je ena izmed umetnostnih terapij, za katere je značilna osredotočenost na terapevtsko razsežnost ustvarjalnega procesa v enem ali več umetnostnih medijih". Za razliko od prvenstveno pogovornih oblik psihoterapije, "sodobna plesno-gibalna terapija sodi med t. i. utelešene oziroma udejanjene oblike psihoterapije, pri katerih je izhodišče v telesnem spominu in kinestetični empatiji. Pri plesno-gibalni terapiji posameznik svoje notranje doživljanje izrazi metaforično, skozi svoje gibanje, tako lahko raziskuje svoje notranje doživljanje, odnose ter druge pomembne teme." Takšno samoraziskovanje lahko poteka izključno preko gibanja, lahko pa so vključene tudi druge vrste ustvarjalnega delovanja, npr. risanje, glasbila, pisanje, igra vlog ...Toda, to je le začetni del terapevtskega procesa, ki mu sledi pogovor, refleksija gibalne izkušnje. Ta del je soroden drugim oblikam psihoterapije.

Na simpoziju se je pokazalo, da so potrebe po tovrstnih znanjih velike pri vseh generacijah in na vseh strokovnih področjih, pri katerih je v ospredju neka oblika učenja ali pomoči posamezniku.

Plesno-gibalna terapija je široko polje različnih metod in pristopov, način plesno-gibalno terapevtske prakse pa pomembno določajo potrebe posameznega klienta oziroma skupine. Tako so predavateljice, registrirane plesno-gibalne terapevtke Vesna Jevšenak, Neva Kralj in Alenka Lin Vrbančič Simonič predstavile svoje delo z otroki in družinami, Ljudmila Brezigar in Aleksandra Schuller pa plesno-gibalno terapevtsko delo z odraslimi.

dr. Aleksandra Schuller (UP PEF, UP FHŠ)