"Umetna inteligenca odseva pristranskost tistih, ki jo razvijajo"

Na Blejskem strateškem forumu so potekale panelne razprave o različnih političnih, gospodarskih in družbenih temah, med njimi tudi okrogla miza "Tri dimenzije umetne inteligence: znanost, gospodarstvo in ljudje". Na njej so aktivno sodelovali tudi v Digitalnem inovacijskem stičišču Slovenije (DIH Slovenije). V nedeljo pa so v sklopu Blejskega strateškega foruma za mlade pripravili delavnico z naslovom "Digitalizacija za spodbujanje mladinskega sektorja in izobraževanja", na kateri je 50 mladih voditeljev iz različnih držav pripravilo deset priporočil za oblikovalce politik na področjih, povezanih z digitalizacijo in mladimi.

Pomanjkanje objektivnosti umetne inteligence

Na panelni razpravi je kot predstavnica DIH Slovenije sodelovala direktorica dr. Emilija Stojmenova Duh. Ključni govorec panela, dr. Yossi Vardi, podjetnik in investitor iz Izraela, je v uvodu pojasnil izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca. Nato je razprava s številnimi govorci, med katerimi so bili še Joseph Dumoulin, CTIO iz podjetja Verint, evropski komisar za varnostno unijo Julian King, dr. Michael May, ki je vodja podatkovne analitike in umetne inteligence pri nemškem Siemensu, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in Microsoftov strokovnjak dr. Matthias Sachs, potekala predvsem v luči hitrega tehnološkega razvoja umetne inteligence. Slednje namreč odpira mnogo družbenih in gospodarskih vprašanj, kot so trgovanje s podatki s strani korporativnih velesil, zlorabe tehnologij prepoznave obrazov ter pasti in zlorabe samovozečih vozil. Po drugi strani pa lahko umetna inteligenca spodbudi produktivnost ter prispeva k ekonomski blaginji in rešuje tudi glavne izzive v zdravstvu. Dr. Emilija Stojmenova Duh je ob tem izpostavila, da je velik izziv razvoja umetne inteligence tudi "njeno pomanjkanje objektivnosti, ki vodi do neenakosti spolov in manjšin v splošnem. Umetna inteligenca in njeni algoritmi lahko odražajo pristranskost njihovih ustvarjalcev in tudi tisti algoritmi, ki so nepristranski na začetku, se lahko sčasoma naučijo pristranskosti svojih človeških trenerjev. Zaradi premajhnega števila ženskih znanstvenic, raziskovalk in strokovnjakinj na tem področju v večini tehnologijo za umetno inteligenco razvijajo moški". Kot posledico navaja, da tehnologija za prepoznavo obraza deluje boljše na moških kot ženskah, podobno je pri glasovnih prepoznavah. Za preprečitev zlorab strokovnjakinja izpostavlja še potrebo po pametni regulaciji, ki bo posledica širše debate med politiki, raziskovalci in laično javnostjo. Zdi se ji tudi izjemno pomembno, da so podatki in algoritmi umetne inteligence, ki lahko vplivajo na prebivalstvo in obstoj človeštva, javno dobro - enako kot matematika, fizika, število Pi ali Pitagorov izrek.

Deset priporočil za oblikovalce politik in odločevalce

Na nedeljski delavnici je 50 mladih voditeljev delilo izkušnje in spoznanja iz svojih držav na področju digitalizacije. Skupaj s 15 slovenskimi strokovnjaki s področja mladinskega dela, gospodarstva in civilne družbe so pripravili 10 priporočil za oblikovalce politik in odločevalce na petih področjih, za katere mladi želijo, da jih oblikovalci politik vključijo v svoje delo. To so: digitalne kompetence, umetna inteligenca in izobraževanje, digitalizacija neformalnega izobraževanja in mladinskega dela, kibernetska varnost ter prihodnost dela in digitalizacije. Priporočila bodo na posebnem dogodku skupaj s soorganizatorjema delavnice, Centrom za evropsko prihodnost in Mladinskim svetom Slovenije, v prihodnjih dneh predali ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu. Objavljena bodo tudi na www.dihslovenia.si.

Digitalne kompetence za koriščenje vsega potenciala

Po delavnici je potekal še panel, na katerem so govorci razpravljali predvsem o ciljih digitalizacije v izobraževanju. Udeležili so se ga minister dr. Jernej Pikalo, Jovana Stajić, udeleženka Blejskega strateškega foruma za mlade, Peter Ribarič, direktor Planet GV in soustanovitelj Silicon Gardens, ter Tjaša Sobočan, vodja projektov pri DIH Slovenije. Minister dr. Pikalo je poudaril, da so digitalne veščine izjemnega pomena, saj imamo lahko infrastrukturo in vsebino, vendar brez digitalnih kompetenc to področje ne more koristiti svojega potenciala. Tjaša Sobočan pa meni, da imamo v Sloveniji veliko priložnosti za digitalno v izobraževanju, zato tudi na DIH Slovenije pripravljajo nove projekte za šole in mlade že to jesen.