Konferenca: Zavzeta univerza - Povezovanje globalnega in lokalnega

Kakšno visoko šolstvo hočemo?

Visokošolske institucije predstavljajo središča razvoja, so inkubatorji idej in spodbujajo kritično razmišljanje. Pri svojem udejstvovanju nosijo osnovno odgovornost do lastnega okolja - tako lokalnega kot nacionalnega in tudi mednarodnega. Njihovo poslanstvo je skrb za razvoj družbe. Pri tem je za 21. stoletje koncept t. i. zavzete univerze (ang. engaged university) ključnega pomena za razvoj visokošolskih institucij, ki bodo uresničevale to poslanstvo. To je tudi tema konference z naslovom "Zavzeta univerza - Povezovanje globalnega in lokalnega", ki danes in jutri, 17. in 18. oktobra, v organizaciji Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) ter zveze za akademsko sodelovanje (ang. Academic Cooperation Association - ACA) poteka na Bledu. Zanimivi govorci, strokovnjaki iz Slovenije in tujine, predstavljajo svoje izkušnje in spoznanja tako na področju mednarodnega kot tudi lokalnega udejstvovanja.

Med njimi je dr. Lorraine McIlrath, koordinatorica iniciative Community Knowledge Initiative z narodne univerze na Irskem, ki je poudarila, da mora biti posamezna univerza manj hierarhična, demokratizirati mora svoje znanje in odnose ter se odzivati na izzive družbe. Pomemben je praktičen pristop, saj se lahko ljudje z različnimi znanji skupaj učijo, delijo in dosežejo družbene spremembe. Praktične primere zavzete visokošolske institucije je predstavila dr. Emilija Stojmenova Duh s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V sklopu projekta Pametne vasi skrbijo za digitalno transformacijo ruralnih okolij. Pri tem gre za vzpostavitev digitalne infrastrukture, s pomočjo katere prek aplikativnih in ciljno usmerjenih raziskav in projektov rešujejo realne izzive oziroma se odzivajo na dejanske potrebe lokalnega okolja.

Kees Kouwenaar, eden od pomembnih arhitektov Lizbonske konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij, je izpostavil, da je pomembno, da institucija prisluhne študentom. Poleg tega naj učenje raje temelji na izmenjavi slabosti kot na hvaljenju s prednostmi. Dr. Alenka Flander, direktorica centra CMEPIUS, pa dodaja, da se je "pomembno zavedati, da so v družbi znanja prav visokošolske institucije gradniki nadaljnjega razvoja. Zato morajo univerze delovati zavzeto." Pri tem se morajo odzivati na pomembne družbene fenomene, kot so nastajajoča civilna gibanja, ter na potrebe po terciarni izobrazbi in velike družbene spremembe. Odzivne morajo biti na številnih področjih družbenega življenja, kot so trajnost, revščina ter socialna pravičnost in enakost.

Le internacionalizirana visokošolska institucija, ki se povezuje z institucijami v drugih državah in na drugih celinah, obenem pa se aktivno ukvarja s svojo bližnjo okolico, lokalnim in regionalnim habitatom, lahko namreč celovito izvaja svoje glavno poslanstvo, in sicer skrb za razvoj družbe.