Vabilo na SEMINAR NIB - "Komu zvoni? Naravoslovne zbirke na Slovenskem" - prof. dr. Boris Kryštufek - 6. 11. 2019, 14.00

Foto: Tihožitje propadle entomološke zbirke. Eden slovenskih državnih muzejev novembra 2016, Al Vrezec

VABILO

Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da se udeležite seminarja,

"Komu zvoni? Naravoslovne zbirke na Slovenskem",

ki ga bo predstavil

prof. dr. Boris KRYŠTUFEK

Foto: Tihožitje propadle entomološke zbirke. Eden slovenskih državnih muzejev novembra 2016, Al Vrezec.

Seminar bo v sredo, 6. novembra 2019, ob 14.00 v Biološkem središču, Večna pot 111, v Ljubljani, v predavalnici B4.

Povzetek:

"Prirodoslovne zbirke in muzeji se pojavijo v renesansi, cvetijo v razsvetljenstvu, veljajo za trdnjave znanosti v 19. stoletju, potem pa počasi poniknejo skupaj z zatonom deskriptivnega prirodopisa (historia naturalis) in vzponom ekperimentalnega naravoslovja (natural sciences). V zadnjih desetletjih se članki o potrebi nadaljnjega zbiranja in hranjenja organizmov ponovno pojavljajo na straneh revij kot sta Nature in Science. Shranjene prirodnine, vzorci, standardni muzejski primerki, kakorkoli jih že imenujemo, vsebujejo informacijo, ki jo sodobna tehnologija lahko izloči in dekodira. Antropogen daje takšnim sporočilom nov pomen. Časovna dimenzija in neponovljivost narave se nam dozdevata pomembni, skupaj z njima pa se v sodobno naravoslovje vrača tudi prirodopis. Muzejske zbirke so ponovno nenadomestljiva raziskovalna infrastruktura. Na slovenskem etičnem ozemlju se muzeji začno pojavljati v prvih desetletjih 19. stoletja, kot odraz zapoznelega razsvetljenstva. Po imenu so bili kompleksni in pokrajinski, vsebinsko pa pretežno naravoslovni. Za Slovenijo je relevanten Kranjski deželni muzej, ustanovljen v Ljubljani leta 1821, iz katerega je v preteklem stoletju po dveh zaporednih cepitvah izšel današnji Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS). PMS že dolgo več ne opravlja vloge nacionalnega naravoslovnega muzeja. Kulturni resor ga je v vsebini prokrustovsko omejil na razstavni prostor, največjo naravoslovno zbirko v državi z več kot milijonom predmetov stisnil na površino 850 m2 in zaposlenim efektivno onemogočil mednarodne stike in strokovni razvoj v naravoslovju. Zgovoren kazalec stanja in brezizhodnosti je odvoz približno dveh ton prirodnin v Naravoslovni muzej na Dunaju oktobra tega leta. Slovensko naravoslovje je v preteklih desetletjih muzejski resor popolnoma zanemarilo. Če ga bo hotelo imeti, si ga bo moralo povrniti. PMS sam tega ne bo zmogel."

Vljudno vabljeni!

Dodatne informacije: Katja Ploj, katja.ploj@nib.si , 059 232 701.