Vabilo in sporočilo za javnost: Slavnostna podelitev nagrad Miroslava Zeia in priznanj Nacionalnega inštituta za biologijo ter Proslavitev nove infrastrukturne pridobitve: TEM

Spoštovani novinarji,

Vljudno Vas vabimo na slavnostno podelitev nagrad Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti NIB in nagrade Miroslava Zeia za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti NIB.

Častni gost in slavnostni govornik bo dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport.

Slavnostni dogodek bo v ponedeljek, 11. novembra 2019, ob 17.00 v Biološkem središču, v predavalnici B1, Večna pot 111, v Ljubljani.

Po podelitvi Vas vljudno vabimo na srečanje z nagrajenci. Vaša prisotnost nam bo v posebno čast in veselje!

Ob slavnostni podelitvi vas ponosno vabimo, da s svojim prihodom z nami proslavite tudi novo veliko infrastukturno pridobitev: transmisijski elektronski mikroskop Talos L120C, ki si ga boste po proslavi lahko ogledali.

(Nakup so sofinancirali: Nacionalni inštitut za biologijo, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, Kemijski inštitut.)

Po proslavi bodo izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo in izr. prof. dr. Maruša Pompe Novak, vodja Infrastrukturnega Centra Planta in vodja Infrastrukturnega programa Nacionalnega inštituta za biologijo na voljo za izjave. Če ste za izjavo zainteresirani, vas prosimo, da to predhodno sporočite na elektronski naslov katja.ploj@nib.si.

*************************************************************************************************************************

NOV PRESEVNI ELEKTRONSKI MIKROSKOP (TEM)

Direktor Nacionalnega inštituta za biologijo izr. prof. dr. Matjaž Kuntner opisuje novo veliko infrastrukturno opremo: od letošnjega septembra je infrastrukturni center Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) dopolnjen z novim presevnim elektronskim mikroskopom Talos L120C, v vrednosti 570.000 €, ki je bil nabavljen z združevanjem sredstev Nacionalnega inštituta za biologijo, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije preko Paketa 17, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta.

Raziskovalci omenjenih raziskovalnih inštitucij že vrsto let uspešno sodelujejo na področju elektronske mikroskopije. Novi elektronski mikroskop bo omogočil nemoteno nadaljevanje tekočih raziskav, ki so zadnjih 20 let potekale na TEM Philips 100, hkrati pa bo omogočil nadaljnji razvoj in dostopnost novih tehnik elektronske mikroskopije. Novi presevni elektronski mikroskop je specializiran za opazovanje bioloških vzorcev, hkrati pa omogoča vizualizacijo izredno širokega spektra bioloških vzorcev, to je vse od izoliranih makromolekul, virusov in bakterij do notranje zgradbe celic gliv, rastlin, živali in človeka z nanometrsko ločljivostjo, zaradi česar ga bodo uporabljali raziskovalci iz različnih inštitucij in podjetij za izvajanje preko 150 izjemno raznolikih projektov, opisuje novo pridobitev vodja infrastrukturnega centra NIB doc. dr. Maruša Pompe Novak.

Prof. dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB poudarja, da so informacije o strukturi bioloških vzorcev in o lokaciji izbranih molekul na subceličnem nivoju, pridobljene s presevno elektronsko mikroskopijo, nujno potrebne za razumevanje delovanja bioloških sistemov, kar omogoča aplikacije pridobljenega znanja na različnih področjih znanosti o življenju, biotehnologije in zdravja; kot na primer za gensko zdravljenje in razvoj zdravil, kakršno je Zolgensma, za sledenje kakovosti surovin za živila ter za razvoj tehnik za identifikacijo, odstranjevanje in uničevanje škodljivih mikroorganizmov v rastlinah in okolju. Zato bo poleg podpore raziskovalnim projektom novi elektronski mikroskop služil tudi kot podpora razvojnim projektom za podjetja, vladnim organom ter pedagoški dejavnosti.

Kako nam lahko presevni elektronski mikroskop pomaga pri identifikaciji virusov v vodah, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in rastlin?

Vode, zlasti odpadne vode, ki se v mnogih državah uporabljajo za namakanje, vsebujejo različne mikrobe, ki povzročajo bolezni pri človeku, živalih in rastlinah. Viruse in dedni material mikrobov uspešno koncentriramo s pametnimi filtri in določimo z različnimi molekularnimi metodami, kot je visoko pretočno sekveniranje (HTS). A samo s pregledom koncentriranih vodnih vzorcev z elektronskim mikroskopom je mogoče viruse opazovati in z gotovostjo potrditi, ali je struktura virusnega delca oziroma viriona nedotaknjena in zaznan genetski material ni zgolj rezultat degradacije virusov, ki niso več infektivni. Na ta način smo identificirali več različnih virusov v vodah, med katerimi so bili bakteriofagi, ki pomagajo pri odstranjevanju škodljivih bakterij, različni virusi, ki povzročajo bolezni prebavil pri človeku, ter rastlinski tobamovirusi, za katere je bilo potrjeno, da okužijo rastline in povzročijo bolezen tudi po obdelavi odpadnih vod s čistilno napravo.

Kako na viruse delujejo različne metode za čiščenje vode?

Kontaminacijo vode z virusi pogosto spregledamo ali podcenjujemo, kljub temu, da lahko povzroči okužbe že pri zelo nizkih koncentracijah. Ker večina metod za čiščenje voda ne more uspešno inaktivirati virusov, potrebujemo nove, alternativne metode. V naših laboratorijih raziskujemo hidrodinamsko kavitacijo in hladno atmosfersko plazmo, dve novi okolju prijazni metodi za čiščenje voda. Uporabili smo ju za inaktivacijo treh virusov: krompirjevega virusa Y, virusa blage lisavosti paprike in bakteriofaga MS2.

S pomočjo transmisijskega elektronskega mikroskopa smo si ogledali, kaj se dogaja z virusi v vodi po obravnavi z metodami za čiščenje. Opazili smo, da tretmaji ne vplivajo samo na zmanjšanje števila celih virusov, ampak lahko povzročijo njihove zlome in manjše poškodbe proteinskega plašča, s čimer pride do sproščanja virusne vsebine ter posledično do virusne inaktivacije.

Kaj najdemo v bolnih rastlinah? - virusi kot povzročitelji bolezni rastlin

Rastlinske bolezni so poleg vremena pomemben dejavnik za količino in kakovost pridelka. Pri diagnostiki rastlin z bolezenskimi znamenji, še posebno kadar ne vemo, kateri povzročitelj povzroča bolezen, saj rastlina nima tipičnih znakov okužbe z nam znanimi virusi, uporabljamo presevno elektronsko mikroskopijo. Metoda je postala posebej pomembna v zadnjem času, ko rastline masovno prenašamo po vsem svetu, z njimi pa se prenašajo tudi virusi, ki niso običajni za naše kraje. Trenutno je v Evropi najpomembnejši nov virus rjavenja in grbančenja plodov paradižnika, ki je izredno odporen in se hitro širi po nasadih in rastlinjakih.

Presevni elektronski mikroskop kot orodje za opazovanje virusov za gensko zdravljenje in naš doprinos k razvoju postopka čiščenja zdravila Zolgensma

Elektronska mikroskopija je edina metoda, ki nam omogoča vpogled v obliko in strukturo virusnega delca. Uporabljamo jo za opazovanje integritete virusnih delcev in prisotnih nečistoč, kar je izjemno pomembno pri razvoju virusnih vektorjev za gensko zdravljenje.

S presevno elektronsko mikroskopijo lahko analiziramo delno očiščene vzorce virusnih delcev, kar pomeni, da lahko opazujemo viruse med samim razvojem in optimizacijo proizvodnje in čiščenja virusnih vektorjev. Mikroskopske preiskave vzorcev z adenovirusi povezanih virusov (AAV), ki smo jih okarakterizirali tudi s tehnikami molekularne biologije, kot je kapljični digitalni PCR in visoko-pretočno sekvenciranje, smo opravili za podjetje AveXis in tako sodelovali pri hitrejšem razvoju produkta in razvoju postopka čiščenja virusov za zdravilo Zolgensma.

Slika 1: Vzorec z adenovirusi povezanih virusov (AAV).

Več informacij v Sporočilu za javnost v priponki.

Dodatne informacije: izr. prof. dr. Maruša Pompe Novak, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo, marusa.pompe.novak@nib.si in katja.ploj@nib.si.

Povezava: www.nib.si Nacionalni inštitut za biologijo