Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko so podelili nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča

V ponedeljek, 16. 12. 2019, so na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani podelili nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča za izjemna akademska dela s področij elektroenergetike in avtomatizacije. Nagrade se podeljujejo že od leta 1970 dalje, do danes pa je nagrada pridobila ugledno prepoznavnost, povezano z imeni Iskre, ljubljanske in mariborske univerze ter Združenja slovenskih elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED. V letu 2009 je sponzorstvo Nagrade prevzelo Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED in v sodelovanju z obema slovenskima elektrotehniškima fakultetama ohranilo njeno kontinuiteto. Organizacijo 49. podelitve je letos prevzela Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Vključno z letom 2019 je bilo podeljenih 297 nagrad za 57 doktoratov znanosti, 90 magistrskih del (znanstveni magisterij), 11 magistrskih del po bolonjskem programu in 139 diplomskih del. Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih. Takšne reputacije so jamstvo, da se tudi letošnjim nagrajencem odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času globalnih sprememb, ko predstavlja prenos znanja v praktično uporabo eno od ključnih primerjalnih prednosti hitrejšega razvoja in globalne konkurenčnosti.

Komisija za nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča je letos podelila nagrado za doktorsko disertacijo in dve nagradi za pridobitev naslova magistra.

Nagrado za doktorsko disertacijo je prejel dr. Gorazd Bone (mentor: prof. dr. Rafael Miholič) s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za delo POSPLOŠITEV MODELIRANJA REGULABILNIH ELEMENTOV ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA PRI ANALIZI STACIONARNIH STANJ.

Nagrado za pridobitev naslova magistra pa sta prejela Tim Kamenšek, mag. inž. el. (mentor: doc. dr. Martin Petrun) s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru za delo IZVEDBA INDIREKTNEGA VEKTOERSKEGA VODENJA ASINHRONSKEGA STROJA Z UPORABO RAZVOJNEGA ORODJA TEXAS INSTRUMENTS LAUNCHPAD in Ana Kerbler, mag. inž. el. (mentor: izr. prof. dr. Jožef Ritonja) s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za delo REGULACIJA NAPETOSTI ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA S CENTRALNIM REGULATORJEM.

O nagradi prof. dr. Vratislava Bedjaniča

Med tehniškimi strokovnjaki uveljavljene in priznane nagrade predstavljajo memorial prof. Vratislavu Bedjaniču - ustanovitelju in direktorju prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani. Prof. Bedjanič je l. 1929 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato l. 1940 imenovan za docenta na ljubljanski Univerzi. Kot izjemno prodoren strokovnjak za elektroenergetiko je že l. 1945 sodeloval pri nastajanju in organiziranju slovenske elektroindustrije: med drugim tudi Iskre v Kranju, Elme v Črnučah in Elektrokovine v Mariboru. Na osnovi tedanjih potreb in lastnih spoznanj o pomembnosti obvladovanja proizvodnje opreme za avtomatizacijo elektroenergetskih objektov je osebno sprožil pobudo in vodil ustanavljanje Tovarne električnih aparatov - TELA v Ljubljani. Kot zaslužnemu Slovencu in uglednemu strokovnjaku, mu je bil ob 29. podelitvi nagrade in 40-letnici njegove smrti, 15. decembra 1999 odkrit doprsni kip v parku Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani.

Z namenom, da se ohranja lik univerzitetnega učitelja in gospodarstvenika in hkrati tudi vzpodbuja diplomante, magistrante in doktorante v uporabno usmerjene raziskave s področja avtomatizacije, je Iskra na predlog pobudnika memoriala in enega prvih Bedjaničevih sodelavcev, prof. dr. Antona Ogorelca, leta 1970 osnovala Nagrado in sklad. Njene identitete pa niso razvijali samo ustanovitelji, temveč tudi nagrajenci s svojimi deli in rezultati. Komisija, ki ji je v celotnem obdobju delovanja vse do l. 2012 predsedoval profesor dr. Anton Ogorelec, je vsa obdobja ohranjala zahtevne in selektivne kriterije s ciljem, da vsa nagrajena dela poleg visoke raziskovalno strokovne relevantnosti, izkazujejo tudi dosledno naravnanost v gospodarsko uporabnost rezultatov. Z letom 2013 je vodenje komisije prevzel dr. Zvonko Toroš.