Motnje v dobavni verigi

Motnje v dobavni verigi so lahko le ena izmed posledic pojava koronavirusa. Mnoga obolenja že zdaj ponazarjajo, kako ranljivo je med seboj prepleteno gospodarstvo 21. stoletja. Že tako upočasnjeno globalno in slovensko ekonomsko rast bo še dodatno zavrla škoda, ki jo povzroča širjenje epidemije. Svetovni trgovini tako grozi upad, saj je gospodarstvo dobesedno umrtvičeno. Zato države čedalje bolj vneto iščejo rešitve za zajezitev koronavirusa in vzpostavljajo mehanizme, s katerimi bi preprečili gospodarsko katastrofo. Ljudje pa so povečini obremenjeni zaradi strahu, ki je prestopil vse meje in postal globalen.

Motnje v dobavni verigi že nekaj časa občutijo podjetja, ki so vezana na Kitajsko

Podjetja, ki izdelke in polizdelke proizvajajo na Kitajskem - v panogi elektronike, strojništva, avtomobilskih delov in tekstila - se bodo morala pripraviti na večtedenski, morda celo večmesečni izpad proizvodnje.

Trajnejše motnje v dobavni verigi bi lahko povzročile podoben učinek kot smo mu bili priča v času zadnje gospodarske krize leta 2008. Edina razlika je, da morebitna zdajšnja recesija ne bo strukturne narave, temveč bo povezana z zunanjim dejavnikom. Dočim bo lahko strah vzbujajoči koronavirus razgalil tudi kakšne druge strukturne dejavnosti.

Napoved znižane gospodarske rasti

Ravno tako pa motnje v dobavni verigi že izražajo zaskrbljenost finančnih institucij, ki so zaradi grožnje koronavirusa že znižale napovedi gospodarske rasti. Denimo Mednarodni denarni sklad je tako letos napovedano 3,3 odstotno rast BDP že znižal na 2,9 odstotka. Sočasno pa so motnje v dobavni verigi povzročile nagib svetovnih borz k večji korekciji tečajev navzdol. Tako je pričakovan negativni popravek kapitalskih trgov od 20 do 25 odstotkov.

Opozorilo je izdal tudi OECD. Nadaljnja gibanja pa so odvisna od tega, kako trajne bodo posledice širitve koronavirusa na gospodarstvo.

Monetarni in fiskalni ukrepi

Motnje v dobavni verigi so tudi že povzročile nekatere monetarne in fiskalne ukrepe. Pri čemer so ZDA napovedale znižanje obrestnih mer. Medtem ko ima morda še največ težav evro območje, saj so obrestne mere rekordno nizke, celo negativne. Zato monetarna ukrepanja niso mogoča, ampak zgolj fiskalna oziroma javnofinančna. Države bodo morale motnje v dobavni verigi očitno premeščati z rebalansi proračunov, kjer bodo prerazporejala sredstva na postavke, s katerimi bo država delovala prociklično.