Epidemija koronavirusa je primer višje sile - kaj določa Mega zakon?

Epidemija koronavirusa je primer višje sile. Višja sile po splošnih pravilih civilnega prava predstavlja dogodek, ki je izreden, nepredvidljiv in njegovega učinka ni mogoče predvideti. Kaj glede nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (epidemija) določa novi "Mega zakon"?

Strošek delodajalca, ki bo uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil

Kakšen bo torej strošek delodajalca, ki bo uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil delavcem, ki ne delajo zaradi višje sile (epidemija)? Pripravili smo izračun za delavca, katerega mesečna bruto plača znaša 1.200,00 EUR.

Epidemija koronavirusa kot primer višje sile

Ko govorimo o višji sili, mislimo na dogodke, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izogniti ali jih odvrniti. Pravni standard višje sile je opredeljen z naslednjimi elementi:

· zunanji vzrok,

· nepričakovanost dogodka,

· neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.

Najbolj tipični primeri višje sile so npr. naravne nesreče, ekološke nesreče, eksplozije, epidemija nalezljivih bolezni. Višjo silo seveda predstavlja tudi trenutna epidemija koronavirusa.

Izplačujete minimalno plačo? Preverite izračune, ki jih je pripravila naša računovodja po določbah megazakona!

Epidemija je razlog, da delavec ne more delati - kakšne pravice ima delavec?

V skladu z novim "Mega zakonom" ima delavec pravico do nadomestila plače, če je epidemija razlog, da dela ne more opravljati. V tem primeru gre za višjo silo, ki je posledica:

· obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali

· nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali

· zaprtja mej s sosednjimi državami.

Zakon določa, da delavcem, pri katerih je epidemija razlog, da dela ne more opravljati, pripada nadomestilo plače v višini, kot je z Zakonom o delovnih razmerjih določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Navedeno pomeni, da imajo delavci v tem primeru pravico do nadomestila plače v višini 80 % svoje povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti.

Delodajalci, veste kaj izplačilo kriznega dodatka ter odločitev za ukrep čakanje na delo pomeni za vaše stroške?

Je delodajalec upravičen do povračila izplačanega nadomestila?

Delodajalec je upravičen do povračila izplačanega nadomestila le, če izpolnjuje zakonsko določene pogoje in pravočasno vloži vlogo pri Zavodu RS za zaposlovanje. Da bo delodajalec upravičen do povračila izplačanega nadomestila, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

· prihodki delodajalca v prvem polletju 2020 bodo upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in

· prihodki delodajalca v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast glede na isto obdobje leta 2019.

Epidemija je prizadela tudi delodajalce, ki niso poslovali v celotnem letu 2019. Ti bodo do povračila upravičeni, če so utrpeli:

· vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali

· vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Ob uveljavljanju povračila nadomestil bo delodajalec dolžan podati izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile (epidemija), ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Delodajalci, se zavedate kaj odločitev, da boste izkoristili ugodnosti Megazakona, dejansko pomeni za vaše nadaljnje poslovne odločitve?

Kateri delodajalci ne morejo uveljavljati povračila izplačanih nadomestil?

Pravice do povračila izplačanih nadomestil pa ne more uveljavljati:

· neposredni ali posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

· delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.