Trenutna situacija terja od nas nova znanja in nove pristope

Potek dela na daljavo na Šolskem centru Velenje

Ko je bila 12. 3. 2020 objavljena informacija o fizičnem zaprtju šol, smo se na Šolskem centru Velenje bliskovito organizirali ter že 13. 3. 2020 pripravili enotna navodila za dijake in starše, za učitelje in druge zaposlene. Sprejeli smo pravilnik o opravljanju dela na domu, na spletni strani šolskega centra pa objavili zavihek, kjer so vse aktualne informacije o delu v času koronavirusa (https://www.scv.si/sl/kategorija/koronavirus/).

V ponedeljek, 16. 3. 2020, na dan D, smo vsi začeli s polno paro, a je tehnologija (Arnes, eAsistent, Office 365) od preobremenjenosti odpovedala. Vsi, vešči in tisti malo manj, smo naenkrat želeli v spletne učilnice, na spletne sestanke, nalagali smo gradiva, naloge, navodila ... Pa ne le pri nas, tako je bilo po veliki večini šol v Sloveniji. K sreči so si portali že tekom dneva opomogli, komunikacija med učitelji in dijaki se je vzpostavila in šolsko delo je steklo. Sprva je delo potekalo na različne načine, z zelo različno intenzivnostjo in z zelo različno odzivnostjo dijakov in študentov. Razumljivo, saj imamo izjemno širok spekter izobraževalnih programov: NPI, SPI, PTI, SSI, GIM, VSŠ - skupaj 26 srednješolskih in 5 višješolskih. Z vsemi in vsakim posebej je treba delati nekoliko drugače. Zato je bilo potrebnih veliko različnih pristopov. V nadaljevanju so v vodstvih šol in zlasti razredniki poskrbeli, da so vključeni res vsi dijaki in študenti. Ob pomoči Zavoda za šolstvo RS in MIZŠ ter naših IKT strokovnjakov smo vsem uspeli zagotoviti tehnične pogoje za pouk na daljavo.

Izjemno pomembno je, kako to posebno situacijo doživljajo naši dijaki, študenti in ostali udeleženci izobraževanja. Zato smo izvedli dve anketi, med dijaki in med učitelji. Zelo zadovoljni smo bili z odzivom, saj ju je izpolnilo okoli 80 % dijakov in učiteljev. Anketi nam dajeta zanimivo sliko. Ocenjujemo ju za zelo korektni in pohvalni, saj poudarita in pohvalita, kje smo dobri ter opozorita, kje lahko še kaj postorimo. Prepričan sem, da imamo odlične nastavke za prihajajoče obdobje izobraževanja na daljavo.

S trajanjem obdobja izolacije se vse bolj pojavljajo druge težave, ki so bolj psihološke narave. Z njimi se srečujemo vsi, tako dijaki kot učitelji in vsi zaposleni. Trenutna situacija terja od nas nova znanja in nove pristope. Tudi v tem smislu bomo prave učinke šolanja na daljavo lahko ocenili, šele ko se bomo vrnili v šolske klopi.

Janko Pogorelčnik,
direktor ŠC Velenje

Čez noč smo vzpostavili izobraževanje na daljavo
Šola za strojništvo, geotehniko in okolje

V današnjem času hitrih sprememb in hitrega pretoka informacij smo lahko že pred začetkom tega leta spremljali informacije o, do sedaj nepoznanem, virusu tam v daljni deželi. Tudi, ko se je pojavil v naši neposredni soseščini, se nam je zdel oddaljen, pa vendar virus ne pozna meja. Praktično "čez noč" smo morali vzpostaviti izobraževanje na daljavo. Prvi dnevi so bili res naporni, negotovi, nepredvidljivi ... a nam je, zaradi povezanosti, odločnosti in odgovornosti predvsem do dijakov, uspelo, da smo po korakih vzpostavljali novo okolje izvajanja pouka. Učitelji so morali prilagoditi vse izvedbene kurikule, dodatno so se usposabljali o uporabi različnih spletnih okolij in kolegialnost med učitelji ŠSGO je tu močno stopila v ospredje.

Dijakom smo pomagali pri vzpostavitvi spletnih okolij (spletne učilnice, Office 365 ...), pridobili smo kar nekaj osebnih računalnikov, ki smo jih namenili dijakom, ki so imeli slabše "tehnične" pogoje učenja na daljavo. Z vso sodobno tehnologijo smo uspeli doseči tudi bistveno, da dijaki ostajajo v stiku in povezani s sošolci, učitelji in v dobri šolski oz. učni kondiciji. Vso pedagoško delo na daljavo smo sproti evalvirali in prilagajali. Do dijakov, ki se "niso oglašali na šolsko delo", smo pristopali oz. pristopamo izrazito individualno. Danes po dobrem mesecu dni pouka na ŠSGO poteka v različnih spletnih okoljih. Tako dijaki, kakor tudi učitelji vsak dan znova in znova usvajajo nova znanja in kompetence na področju informacijskega opismenjevanja.

Dobro povezovanje, načrtovanje in usklajevanje med vsemi učitelji v kolektivu ŠSGO smo realizirali na spletnih sestankih različnih strokovnih organov šole (strokovnih aktivov, programskih in oddelčnih učiteljskih zborov, celotnega učiteljskega zbora ...). Skupaj smo dopolnjevali izvedbene kurikule in opredelili mrežni plan ocenjevanj znanj ter dopolnili Šolska pravila ocenjevanja znanja. Vse z namenom in glavnim vodilom; upoštevali dijakove individualne okoliščine pouka na daljavo, slediti ideji minimalnih standardov in temeljnih znanj.

Vsak teden (ob koncu ali v začetku tedna) o vseh aktualnih informacijah obveščam vse učitelje, dijake in tudi starše. Vedno spodbujam, da so dijaki najbolj odgovorni za svoj lasten šolski uspeh, da lahko starši največ naredijo, če in ko spodbujajo ter sledijo pouku na daljavo. V teh kriznih časih je informiranje najpomembnejše, informacije pa morajo biti jasne in nedvoumne.

V stiku ostajamo tudi z vsemi delodajalci pri katerih naši dijaki opravljajo praktični pouk in praktično izobraževanje. Tu imajo pomembno vlogo organizatorji tega dela izobraževanja naših dijakov. Dejstvo je, da je tudi ta del izobraževanja prekinjen in vsi skupaj iščemo rešitve, kako vrednotiti ta del izobraževanja.

Uvajanje vseh novosti zahteva svoj čas. Ni hitrih rešitev in odgovorov, a verjamem, da nam bo le s povezovanjem, upoštevanjem vseh individualnih okoliščin, z najvišjo mero pedagoške občutljivosti in fleksibilnosti uspelo uspešno zaključiti to, tako posebno šolsko leto.

Peter Rozman,
ravnatelj ŠSGO

Zmagala sta volja in pogum
Elektro in računalniška šola

Šolsko leto 2019/20 je do nedavnega potekalo tako kot večino let prej. V decembru smo v medijih zasledili informacije o izbruhu nevarne bolezni, ki je bila nekje daleč. Verjetno nas tudi zapiranje šol na Kitajskem ni prepričalo, da se lahko to zgodi tudi pri nas. V marcu 2020 je bilo že težko slediti hitrosti dogodkov. Ob zaprtju šol in odločitvi za izobraževanje na daljavo niti ni bilo časa razmišljati, če smo na to pripravljeni, niti nismo imeli časa za izobraževanja kolektiva v živo za podporo izobraževanju na daljavo. Kolektiv Elektro in računalniške šole je združila povezanost, enotnost in odločnost, da se bomo ob delu z mladimi tudi sami sproti izobraževali in posledično razvijali ter udejanjali nove metode poučevanja, ki bodo uspešne.

Prvi vikend je bil za vse naporen in negotov, saj je bilo potrebno "čez noč" vzpostaviti sistem izobraževanja na daljavo. Začetno stanje je predstavljalo pri učiteljih različna predznanja iz IKT in v povprečju malo izkušenj z izobraževanjem na daljavo. Na drugi strani so bili dijaki in starši, ki smo jim dali prva obvestila, kako bo potekalo izobraževanje. Številnim dijakom smo najprej uredili izgubljena gesla, jim svetovali pri uporabi različnih e-orodij, posameznikom smo tudi pomagali zagotoviti računalnike ... Učitelji so začeli svoje delo zelo motivirano, vendar že prvi dan izobraževanja na daljavo naleteli na oviro, saj se je eAsistent skorajda ustavil. Očitno ni zmogel povečanega prometa in je nastala neplanirana ovira. Pa vendarle - zmagala sta volja in pogum - tudi ob izjemni medsebojni podpori sodelavcev. Že prvi teden je polovica sodelavcev uporabljala spletne učilnice in prav toliko videokonference, vsi pa smo se posluževali tudi komunikacije preko e-poštnih sporočil. Trenutno se zaključuje 5. teden izobraževanja na daljavo in prav vsi učitelji izvajajo del pouka preko videokonferenc in dve tretjini tudi v spletnih učilnicah. Tudi samoevalvacija pri učiteljih je pokazala, da sodelavci sami opažajo pomemben dvig lastne e-kompetentnosti. Posledično so tudi nekatere metode poučevanja na daljavo zelo inovativne.

V tem času se je pokazalo, da je zelo pomembno redno in natančno obveščanje. Kot ravnatelj sproti obveščam kolektiv o vseh aktivnostih, dnevno se srečujemo v videokonferencah v različnih oblikah in se dogovarjamo o izvajanju nalog. Pomembno je tudi obveščanje dijakov in staršev, ki prejemajo obvestila s strani ravnatelja (vsak konec tedna kot analiza za nazaj in pogled v dogajanja novega tedna). Dijaki in starši posameznih oddelkov prejemajo še podrobnejša obvestila od razrednikov, saj je dobro informiranje prvi pogoj za uspešno delo.

Vpeljava vsake novosti je zahteven proces in zahteva veliko vloženega truda. Izvajanje izobraževanja na daljavo v tej situaciji predstavlja velik korak k napredku izobraževanja. Koliko to razmišljanje drži, pa bo pokazal čas.

Simon Konečnik,
ravnatelj ERŠ

Čas se je bliskovito zavrtel v drugo dimenzijo
Šola za storitvene dejavnosti

Zadnja leto smo se v šoli vedno pogosteje spraševali, kako v učilnice uvajati in uporabljati umetno inteligenco. Marsikdaj smo bili učitelji začudeni ob pogledu na dijake, ki so sedeli na nekaj metrov dolgi klopi in se pogovarjali preko mobilnih telefonov. Trudili smo se razumeti, da je morda to novodobna oblika druženja. Če bi pred dobrim mesecem kdo omenil, da se bodo dijaki učili matematiko preko videokonference, bi večina zmajala z glavo, s komentarjem, da v slovenskih šolah tako še dolgo ne bo.

Pa je korona virus čas bliskovito zavrtel v drugo dimenzijo in pouk preselil na spletne učilnice skozi različne digitalne kanale. Ne sprašujemo se ali bomo lahko organizirali pouk, uporabljali nove učne metode in izbrali prave učne vsebine, ki so potrebne za opravljanje poklicev v ekonomiji, gastronomiji, trgovini, turizmu ali oskrbi. Izkoriščamo prednosti nove situacije in skrbimo, da dijaki ne bodo prikrajšani pri učenju predpisanega znanja. Morda še bolj kot v šolskih stavbah stopata v ospredje odgovornost in samostojnost dijakov. Vsak se sam nauči, napiše nalogo ali seminarsko nalogo, poročilo, reši delovne liste, skuha, poskrbi za gibanje in prilagodi šolsko delo svojemu bioritmu in družinski situaciji.

Tehtamo prednosti in slabosti pouka na daljavo in ugotavljamo, da so dijaki izjemno ustvarjalni.

Takole je dijake pohvalila učiteljica strokovnega modula v programu trgovec:" Dijaki so se pridružili dogodku "Spletno recikliranje oblačil in modnih dodatkov", ki smo ga pod okriljem prostovoljcev ŠC Velenje ustvarili na Facebooku. V dogodku sodelujejo dijaki programa trgovec, prostovoljci ŠCV in uporabniki Facebooka, ki imajo željo po ustvarjanju in oblikovanju novih oblačil. Naš namen je, da meseca maja organiziramo modno revijo recikliranih oblačil na spletu. Vesela sem, da predstavlja dijakom tovrstno spletno ustvarjanje nov izziv, hkrati pa sem zelo pozitivno presenečena, koliko ustvarjalnosti, ki je morda do danes nismo opazili, se skriva v dijakih"

Dijak napisal poročilo o opravljeni nalogi pri športni vzgoji:

"Dober dan. Danes sem šel z mlajšo sestro pa z psom na grad. Ko smo prišli do grada sem delav par kleci , počepi pa par vaj za ogrevanje."

Zapis je profesor slovnično popravil in predlagal, da se dijak potrudi tudi pri slovenščini.

Profesorica je poslala kanček njenih videnj, ki nastajajo ob pouku na daljavo:

"Vesela sem in dodatno motivirana, lahko rečem poplačana za delo, ko vidim dobro odzivnost tudi tistih dijakov, za katere prej v razredu tega nisem mogla trditi. Dijaki, ki prej niso bili tako opazni, ker so po naravi bolj tihi, so s svojo skrbnostjo, odgovornostjo in trudom prišli v ospredje. Dotakne se te, ko se ti dijakinja zahvali za pohvalo njenega dela in doda, da ji to daje dodatno motivacijo, da naloge opravlja odgovorno in dobro".

Mateja Klemenčič,
ravnateljica ŠSD

Sproti analizirali delo v posameznih razredih
Gimnazija

Mineva mesec dni, ko smo dijaki in učitelji bili zaradi izrednih razmer v državi primorani svoje šolsko delo prilagoditi tako, da smo pričeli dijake izobraževati na daljavo. Začetek je bil kar precej stresen, tako za učitelje in dijake predvsem z vidika, da takšnega načina dela večina učiteljev do sedaj ni izvajala. Težave so se pojavljale predvsem v uporabi (pre)številnih komunikacijskih kanalov s strani učiteljev, neustrezno računalniško opremo pri posameznih dijakih, večjem številu šoloobveznih otrok v družini, življenju na področju slabega sprejemanja signala ... Da bi delovali z izobraževanjem čim bolj enotno, sem tedensko preko videokonferenc sestankoval z razredniki, s člani strokovnih aktivov in člani učiteljskega zbora, kjer smo sproti analizirali delo v posameznih razredih, odzivnost (prisotnost) dijakov pri pouku in opravljanju naloženih nalog. Ugotavljamo, da se večina dijakov udeležuje pouka na daljavo, da so redki med njimi, ki pri posameznemu predmetu niso dovolj odzivni, da imajo vsi dijaki možnost aktivno sodelovati pri posameznih urah pouka preko videokonferenc, da so učitelji optimizirali uporabo komunikacijskih kanalov in da so tudi količino učne snovi prilagodili učenju na daljavo.

Ker smo v obdobju šolskega leta, ko je potrebno pristopiti k ocenjevanju znanja, so se pojavila vprašanja na kakšen način naj učitelji pristopijo k pridobivanju ocen. Upoštevali smo navodila in predloge MIZŠ in Zavoda RS za šolstvo, da je potrebno v tem času število ocenjevanj zmanjšati na eno pridobljeno oceno v tem obdobju.

Posebno smo pozorni na pouk dijakov zaključnega letnika, da jim omogočamo čim boljšo pripravo na splošno maturo, ki jo bomo po zagotovilih MIZŠ tudi v mesecu juniju izpeljali po nekoliko prilagojenem koledarju.

Rad bi pohvalil vse dijake, učitelje, ki so nov način izobraževanja hitro sprejeli in ga uspešno izvajajo. Moja želja je, da bi ta način učenja na daljavo in uporaba informacijske tehnologije tudi kasneje, ko izrednih razmer ne bo več, pri učiteljih ostal kot eden izmed načinov dela z dijaki.

Rajmund Valcl,
ravnatelj Gimnazije

Z veliko mero samoiniciativnosti pri učenju in medsebojne pomoči
Višja strokovna šola

Ko smo v mesecu marcu izvedeli, da bo potrebno nadaljnje izobraževanje organizirati na daljavo, smo bili na Višji strokovni šoli v zelo zahtevni situaciji. Pri vseh rednih programih razen pri drugih letnikih informatike smo imeli do konca izobraževanja na šoli še tri tedne. To je pomenilo, da si ne moremo privoščit nobenega prostega teka in razmišljanja o tem, kako bi delali, saj je bila bojazen, da bi nam v tem primeru preprosto zmanjkalo časa. Tako smo že prvi dan organizirali izobraževanje za vse predavatelje o uporabi orodja za izvajanje videokonferenčnih predavanj. Samo nekaj ur pozneje je bilo to znanje uporabljeno tudi v praksi. Do konca tedna je večina predavateljev to začela uporabljat in drugi teden so predavanja tekla že skoraj normalno.

Naslednji izziv je bil izvedba vaj. Vaje so pogosto vezane na specifično opremo, kar ni dobra osnova za izvedbo le-teh na daljavo. Z veliko mero inovativnosti predavateljev in dobro voljo posameznih podjetij, ki so nam omogočila zastonj uporabo simulacijskih orodij, smo večino vaj uspeli opraviti v predvidenih okvirjih tako časovno kot tudi vsebinsko. Kjer to ni bilo mogoče, smo izvedbo prestavili in čakamo na boljše čase.

Po treh tednih smo se znašli pred novim izzivom in to je bilo izpitno obdobje, kjer so študentje lahko opravljali izpite za vse predmete drugega semestra razen za tiste, kjer nismo uspeli zagotoviti izvedbe vseh vaj. Z veliko mero samoiniciativnosti pri učenju in medsebojne pomoči so predavatelji našli možnosti za izvedbo tako ustnih kot tudi pisnih izpitov na daljavo. Po temeljitih diskusijah in testih so izbrali, po našem mnenju, optimalne možnosti in izvedli razpisane izpite. Sami rezultati izpitov v ničemer ne odstopajo od povprečja predhodnih let, kar kaže na to, da delo na daljavo ni nepremostljiva ovira za opravljanje izpitov.

Sedaj večina študentov čaka na zeleno luč za opravljanje praktičnega izobraževanja. Upam, da bo to v doglednem času omogočeno in bodo študenti lahko uspešno zaključili letnik. Na šoli so ostali študenti drugega letnika informatike, ki so opravljali praktično izobraževanje v začetku leta in izredni študenti. Tako predavanja kot vaje potekajo na daljavo s pomočjo videokonferenc znotraj veljavnih urnikov.

Če povzamem so izkušnje dela na daljavo večinsko pozitivne. V večini tehnika ne predstavlja problema. Udeležba študentov na predavanjih in vajah je celo višja kot je bila pred krizo. Tudi komunikacije na nivoju predavatelj - študent in med samimi študenti je sedaj več, kot je je bilo pred tem. Organizacijsko smo bili soočeni z določenimi pomanjkljivostmi, ki smo jih odpravili. Naučili smo se veliko novega in del tega bomo nedvomno uporabljali tudi v prihodnosti ne glede na to, kakšne bodo razmere.

Uroš Sonjak,
ravnatelj VSŠ

Marsikateremu dijaku šola pomenila neke vrste pobeg v varno okolje
Svetovalna služba

Tudi v svetovalni službi smo se morale prilagoditi nastali situaciji in svoje delo preseliti na dom. Medtem ko to ni kaj dosti vplivalo na administrativni del naših nalog, je malo večji izziv predstavljala prestavitev naših ostalih, interaktivnih nalog na splet oz. telefon.

V tem obdobju se svetovalne delavke, enako kot v času rednega pouka, vključujemo v šolski proces in nudimo podporo dijakom, staršem, učiteljem in vodstvu. Na nas se obračajo z različnimi vprašanji, velikokrat smo povezovalni člen med dijaki/starši in učitelji.

Naša komunikacija poteka preko različnih spletnih orodij. Z dijaki, starši in sodelavci komuniciramo preko e-pošte, eAsistenta; še malo več kot po navadi; poslužujemo se tudi videokonferenc. Večino pomembnejših in mogoče bolj občutljivih zadev pa rešujemo po telefonu, po potrebi in na željo dijaka/starša, ki potrebuje bolj pristno situacijo, uporabimo videotelefonijo.

Naši kontakti oz. informacije, kako do nas, so objavljeni na spletni strani ŠCV in spletnih straneh posameznih šol.

Zaradi visoke stopnje zavedanja, kako lahko nenadne spremembe porušijo naše notranje ravnovesje in vplivajo na naše odzivanje in funkcioniranje nas samih in vseh ostalih, smo šolske svetovalne delavke Šolskega centra Velenje ustvarile tudi Svetovalni kotiček.

V prvem zavihku Svetovalnega kotička lahko dijaki in dijakinje, njihovi starši, zaposleni in ostali obiskovalci najdejo vse aktualne informacije glede pomembnih datumov (recimo vpisa na fakulteto, vpisa v srednjo šolo ... ).

V drugem zavihku Svetovalnega kotička pa lahko najdete veliko koristnih informacij, nasvetov in povezav do aktualnih preverjenih virov pomoči, ki so na voljo v tem času, nasvete, kako ravnati v obdobju samoizolacije, kako varno brskati po spletu, kako si krajšati prosti čas, kako se soočiti s čustveno stisko in tesnobo, če se pojavi ter še mnoge druge.

Zavihek Svetovalni kotiček najdete v glavnem meniju spletne strani vseh štirih srednjih šol Šolskega centra Velenje. Prispevke šolske svetovalne delavke sprotno dopolnjujemo, zato vas vljudno vabimo k rednemu prebiranju objavljenih vsebin, nasvetov in informacij. Verjamemo, da se bo za vsakogar našlo nekaj uporabnega.

V podporo izvajanju pouka na daljavo smo v svetovalni službi pripravile tudi anketo najprej za dijake, kasneje pa tudi za učitelje. Rezultati kažejo, da izvajanje pouka na daljavo teče dobro, dijaki so večinoma zadovoljni, se pa kažejo težave pri dijakih, ki morda že pri rednem pouku niso bili vajeni sodelovanja in vestnega izpolnjevanja nalog, saj je tukaj nadzor večji, pouk bolj individualiziran, zato je za nekatere tudi občutek obremenjenosti večji.

Pri izvajanju pouka na daljavo je potrebo upoštevati tudi tehnične zmogljivosti dijakov, saj je anketa pokazala, da slaba polovica dijakov računalnik uporablja skupaj z drugimi družinskimi člani, zato si delo težje organizirajo oz. morda tudi naloge oddajajo z zamikom.

Vsi skupaj ugotavljamo, da nov način poučevanja na daljavo vsekakor za vse nas prinaša več dela in prilagajanja, razveseljivo pa je, da večina učiteljev ta način jemlje kot izziv, da se naučijo še nekaj novega, zato tudi doživljanje stresa med njimi ni tako visoko.

Vsi ocenjujemo, da nam gre iz tedna v teden bolje, je med nami boljša komunikacija, opažamo tudi večjo organiziranost in odzivnost dijakov.

Vloga razrednika je v tem obdobju izjemnega pomena, da bdi nad svojimi dijaki, ima pregled nad njihovim sodelovanjem, jih spodbuja ...

Pomembna pa je tudi odzivnost in zaznavanje ostalih učiteljev in njihovo sodelovanje z razrednikom.

Zavedati se moramo, da je marsikateremu dijaku šola pomenila neke vrste pobeg v varno okolje in da so razmere, v katerih živijo doma, zelo raznolike, za mnoge neugodne in tudi tukaj je potrebno iskati razloge za slabšo odzivnost dijakov.

Hkrati pa moramo še posebno pozornost namenjati dijakom z različnimi zdravstvenimi težavami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja ipd., jim obveznosti prilagajati, saj njihove težave pri tem načinu izobraževanja pogosto postanejo še izrazitejše in jih težje obvladujejo.

Gabrijela Fidler,
aktiv šolske svetovalne službe ŠC Velenje