Očetje v Sloveniji

(16.6.2005)

Področje: Prebivalstvo

Očetje v Sloveniji

Statistični podatki o očetih niso prav bogati. Večina podatkov o očetih se namreč zbere le s popisi prebivalstva, zadnji je bil leta 2002, nekaj podatkov pa statistika pridobi tudi z letnimi podatki o rojstvih in priznanjih očetovstva.

Kdaj statistično govorimo o očetih?

Ob popisih so statistično očetje samo tisti moški, ki živijo v družini z otroki. Pri tem ni pomembno ali živijo z ženo, partnerko ali pa so sami. Med očete statistično torej niso biološki očetje, ki ne živijo skupaj z otroki.

Med moškimi starimi 15 let ali več je 42 % očetov

Marca 2002 smo ob popisu statistično našteli 338.621 očetov, ki so živeli z otroki. Večina očetov je živela v družini skupaj z ženo in otroki (87 %), nekaj manj kot 9 % je živela s partnerko in otroki. 4 % očetov je bilo t.i. samohranilcev in so živeli sami z otroki.

V povprečju je bil oče ob popisu star 46,4 let

Pričakovano najmlajši so bili očetje, ki niso poročeni in živijo v zunajzakonski skupnosti, saj je taka oblika družinske skupnosti v sedanjem času čedalje pogostejša. Ti očetje so bili v povprečju stari 38 let in pol.Približno devet let starejši so bili poročeni očetje, ki so živeli v družini z ženo in otroki (46,9 let).Najstarejši so bili očetje, ki so živeli sami z otroki. To je posledica dejstva, da pogosto otrok, ki si ne ustvari svoje družine, ostane s staršem in skrbi zanj. Takih očetov je bilo 14.610 in so bili v povprečju stari več kot 53 let. Petina očetov v enostarševskih družinah je bila starejša od 65 let in skoraj 60 % očetov je bilo starih 50 let ali več.

Povprečna velikost družine očeta samohranilca je bila 2,3 člana

Povprečna velikost družine z otroki je bila ob popisu 3,4 člana. Najštevilčnejše so bile družine poročenih staršev (3,7 člana) in staršev, ki so živeli v zunajzakonski skupnosti (3,5 člana), najmanjše pa enostarševske družine.Družine, ki jih sestavljajo očetje z otroki, so sicer redke, vendar njihovo število narašča. Ob popisu 1981 je bilo med vsemi družinami z otroki takih manj kot 2,3 %, deset let kasneje 3,1 %, ob zadnjem popisu pa 3,4 %. Ob popisu 2002 je bila povprečna velikost takih družin 2,3 člana.

Večina očetov je srednje izobraženih in zaposlenih

Dve tretjini očetov je imelo srednjo izobrazbo, manj kot 15 % osnovno, 16 % pa višjo in visoko. Med temi je 0,8 % pridobilo naziv magister in 0,5 % naziv doktor znanosti. Dve tretjini očetov je bilo zaposlenih, 10 % samozaposlenih, dobra petina jih je imela status upokojenca, 7 % pa je bilo brezposelnih. Ob popisu 2002 se je 180 očetov opredelilo za poklic gospodinjca.

Oče je bil ob rojstvu otroka v letu 2003 star v povprečju 32 let

Starši novorojenčkov so vedno starejši. V povprečju so očetje ob rojstvu otroka skoraj 3 leta starejši od mater. Leta 2003 je bil oče otroka rojenega v zakonski zvezi povprečno star 33 let, oče otroka, rojenega zunaj zakonske zveze pa je bil dve leti mlajši (31 let). Dve tretjini očetov otrok, rojenih v letu 2003 je bilo starih med 30 in 40 let. Zelo mladih očetov, mlajših od 25 let, je bilo samo 7 %.

63 % očetov je v letu 2003 izkoristilo očetovski dopust

Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je 10.971 očetov otrok v letu 2003 izkoristilo možnost očetovskega dopusta in z novorojenčkom in mamico preživelo 15 dni ter sodelovalo pri negi in varstvu otroka. Za 15 dni očetovskega dopusta, ki jih oče izrabi v času porodniškega dopusta matere, država namreč zagotavlja nadomestilo.

Leta 2003 je bilo 7 % otrok iz razvezanih zakonskih zvez dodeljenih v oskrbo le očetu

V zadnjih letih je med razvezami zakonskih zvez približno 60 % družin, v katerih so živeli tudi vzdrževani otroci. Velika večina teh otrok je dodeljena materam, vendar pa je v zadnjem obdobju zabeležen porast dodelitve otrok v oskrbo obeh staršev. Samo očetu je bilo v letu 2003 v oskrbo dodeljenih 7 % vzdrževanih otrok iz razvezanih zakonskih zvez.Pipravili:Milena IlićTina Žnidaršič

Pripravil-a: Milena Ilič