O-STA

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja: Potrebe po skrbi za duševno zdravje mladih vse večje

Mladinski svet Slovenije (MSS) je v luči bližajočega se svetovnega dne duševnega zdravja (10. oktober) organiziral posvet za predstavnike mladinskih organizacij ter drugih institucij, ki se ukvarjajo s področjem duševnega zdravja mladih. Visoko angažirani udeleženci so izrazili veliko zaskrbljenost, saj v svojih organizacijah opažajo vse večje potrebe mladih po pomoči zaradi duševnih stisk in motenj. Hkrati pa so opozorili predvsem na pomanjkanje stalne podpore učinkovitim preventivnim programom, pri katerih lahko mladinske organizacije veliko prispevajo. Obenem so poudarili izjemen pomen širših dejavnikov, ki vplivajo na duševno zdravje mladih, kot so iskanje službe, kratkoročne zaposlitve, stanovanjski problem, nezmožnost osamosvojitve, revščina, težke družinske razmere, stigma zaradi pripadnosti različnim manjšinam oz. deprivilegiranim skupinam v družbi ipd. Seveda pa v zadnjem času govorimo tudi o vplivu ukrepov ob pojavu koronavirusa, ki so še dodatno poslabšali socialni položaj in duševno zdravje mladih.

Na posvetu, ki je potekal 8. oktobra 2020, so prisotne organizacije izpostavile številne problematike ter nakazali tudi nekatere rešitve, med drugim takšne, h katerim lahko prispevajo tudi same. Naj izpostavimo le nekaj obravnavanih tem:

- Slaba dostopnost strokovne pomoči za mlade, predolge čakalne dobe in preobremenjeni centri za duševno zdravje predstavljajo ključni problem.

- V srednjih šolah zaznavamo bistveno premalo vsebin s področja duševnega zdravja, prav tako čutimo potrebo po izobraževanju pedagoških delavcev na tem področju.

- Odsotnost sistemske skrbi za duševno zdravje študentov (kot jo poznamo v osnovnih in srednjih šolah); prav tako podporo na tem področju potrebujejo predavatelji.

- Kaže se velika potreba po širitvi preventivnih programov, s katerimi mladim pomagamo graditi pozitivno samopodobo in dobre medsebojne odnose, jim pomagamo pri soočanju s stresom in stiskami ter jih informiramo, kako in kje iskati pomoč.

- Duševno zdravje mladih v delovnem okolju je poseben izziv, saj so mladi večinoma zaposleni za določen čas in zato pogosto menjujejo službe, v katerih so vedno znova pod pritiskom, da se morajo dokazovati, hkrati pa so nenehno v procesu iskanja službe, kar pogosto prispeva k izgorevanju.

- Pri mladinskih oz. nevladnih organizacijah, sploh tistih, ki nimajo programov za področje duševnega zdravja, se kaže potreba po osnovnih znanjih o ravnanju z mladimi, ki izražajo duševne stiske (kaj storiti, kam jih napotiti, kako pomagati).

- Organizacije so sicer izrazile tudi potrebo po medsebojnem mreženju, izmenjavi informacij in znanj ter po tesnejšem sodelovanju s šolami in zdravstvenimi institucijami na področju duševnega zdravja mladih.

Mlade številne značilnost prehajanja v odraslo obdobje postavljajo v položaj velike negotovosti glede prihodnosti. Osebnim eksistencialnim problemom se je v zadnjem obdobju pridružila še velika skrb za okolje oz. prihodnost planeta in prihodnost družbe v smislu širše skupnosti ter seveda, posebej letos, skrb za zdravje, ne toliko njihovo lastno, pač pa zdravje njihovih bližnjih. Težave z duševnim zdravjem pri mladih so zato skorajda pričakovane. Največ, kar lahko naredimo, je, da mladim omogočimo vključevanje v preventivne programe ter pravočasno in ustrezno pomoč ob nastopu stisk. V mnogih pogledih lahko ključno vlogo pri tem odigrajo tudi mladinske oz. nevladne organizacije. Eno od področij, ki ga te organizacije lahko naslovijo, je tudi boj proti stigmatizaciji in napačnim predstavam o duševnih težavah in motnjah, saj so ti med bistvenimi razlogi, da mladi ne iščejo pomoči oziroma jo začnejo iskati takrat, ko so posledice že občutne in je za preventivo že prepozno.