Afera CHF: Slovenija je bančni raj
ZDRUŽENJE FRANK
Klanec 4
2345 Bistrica ob Dravi
Afera CHF: Slovenija je bančni raj
Pravne države ščitijo pravice kreditojemalcev s krediti v CHF s sprejemanjem zakonov, nacionalna sodišča in sodišče EU pa izrekajo pomembne sodbe v korist kreditojemalcem. S tem se utrjuje evropska sodna prakso, ki bi morala zavezovati tudi slovenska sodišča. Nekaj odmevnih sodb je bilo objavljenih pred kratkim:
· Sodba SEU (C-776/19 do C-782/19): po predhodnem vprašanju SEU je sodišče v francoskem primeru presodilo, da morajo sodišča presojati znatna nesorazmerja in neomejena valutna tveganja, ki ogrožajo samo kreditojemalce in da morebitni zastaralni roki ne smejo onemogočati učinkovitosti pravnega varstva. Banki BNP Paribas grozi k že plačanim 125 milijonom še dodatnih 250 milijonov evrov stroškov.
· Sodba SEU (C-198/20): odgovor sodišča na predhodno vprašanje poljskega sodišča, ali lahko presoja nepoštenost pogojev kreditnih pogodb v CHF za vse kreditojemalce ne glede na njihovo strokovnost in izobrazbo, pomeni, da banke na sodiščih ne morejo zagovarjati poštenosti pogojev samo zato, ker je tožnik višje izobražen, npr. pravnik ali ekonomist.
· Madžarsko vrhovno sodišče je v dveh sobah (Pfv.I. 30.262/2020 in Pfv. I. 21000/2020) razglasilo ničnost kreditih pogodb v CHF.
Zakone za zaščito kreditojemalcev v CHF so do danes sprejele Hrvaška, Romunija, Madžarska, Črna Gora, Ukrajina in Srbija. Sprejeti zakoni so v vseh primerih preverjanja prestali ustavno presojo, pred dnevi tudi v Romuniji. Banke v Sloveniji izpostavljajo, da so bili zakoni sprejeti samo v državah izven evro območja, zaradi česar pri nas zakon naj ne bi bil potreben. Seveda si banke v večini držav evroobmočja niso drznile ponujati teh toksičnih kreditov ali pa je njihove namere preprečil bančni regulator, sodišča držav kjer so jih vendarle ponujale pa so svojo vlogo odigrala in presojala proti nepoštenim bančnim praksam.
Medtem ko se povsod po Evropi utrjuje sodna praksa, ki zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev potrjuje ničnost kreditnih pogodb v CHF, banke na Slovenskem še vedno uživajo najvišjo stopnjo zaščite države in nekaterih sodišč.
Na ustavnem sodišču zadeve CHF kreditov ležijo v predalih nerešene že več let, Ustavnemu sodišču v dobro pa lahko štejemo, da tem zadevam dodeljujejo zveneče statuse kot "prednostno" in "absolutno prednostno". S tem je absolutno prednostna zaščita bank zagotovljena. To je obraz Slovenije, bančnega raja.
Slovenska pravna praksa je v ščitenju bank že tako absurdna, da je pripeljala mariborsko višje sodišče do tega, da je sodišču EU v eni od zadev zastavilo predhodno vprašanje, v katerem ga med drugim sprašuje, ali je sojenje Vrhovnega sodišča v skladu s pravom EU!
Nujno bi bilo raziskati razloge zakaj slovenska sodišča ne sodijo v skladu s pravom EU. Predvsem pa bi morali vedeti, zakaj vlade zadnjih nekaj mandatov ne storijo ničesar za zaščito kreditojemalcev. Ali za to skrivnostjo tičijo milijoni iz skupnega črnega fonda, ki so ga za boj proti lastnim komitentom ustanovile banke?
Povezave:
C-776/19 - C.782/19: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=242568&pageIndex=0&doclang=sl&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=13940659
C-198/20: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/HR/TXT/?uri=CELEX:62020CO0198
VS MB CP 889-2020:
http://zdruzenje-frank.si/SKLEP_VSM_I_Cp_899-2020.pdf
2