Povabilo na srečanje z ustvarjalci nove slovenske kozmične opere The SOUND skladatelja Roka Goloba v SNG Opera in balet Ljubljana
"Pred materijo je bila svetloba in pred svetlobo je bil Zvok."
Spoštovani novinarji in drugi predstavniki medijev,
v četrtek, 19. maja 2022, ob 19.30, bomo na odru krstno uprizorili slovensko kozmično opero
The SOUND skladatelja Roka Goloba.
Krstna izvedba novega glasbenega dela The SOUND je namenjena širšemu občinstvu, saj jo je ustvaril skladatelj mlajše generacije Rok Golob, ki ga poznamo po njegovem dostopnem glasbenem izrazu in prepoznavnem slogu.
Paradni konj te nastajajoče novitete, ki bo magnet za mlajše generacije, je fantazijska in pretanjeno filozofska naravnanost libreta. Golob gradi na temelju filozofskega pojmovanja glasbe kot vibracije reda in harmonij, ki prevevajo celotno stvarstvo, so med seboj tesno povezane in lahko vplivajo druga na drugo - v smislu Boetijevega pojmovanja troje glasbe, ki jo sestavljajo MUSICA MUNDANA (glasba sfer, nam neslišna vibracija vesolja), MUSICA HUMANA (harmonija človeškega telesa, čustev in misli) ter MUSICA INSTRUMENTALIS (instrumentalna glasba).
Da bi vam lahko povedali več o ozadju nastajanja nove kozmične opere, vas
v ponedeljek, 16. maja 2022, ob 16.30, vabimo v informacijsko središče (pri blagajni) na srečanje z ustvarjalci predstave.
***
Skladatelj o zgodbi
The SOUND je pripoved o dveh različnih, pa vendar zelo podobnih svetovih, imenovanih planet Zemlja in planet Laxeno. Pripoved o videnju in popolnosti, ki sta vtkana v sleherno človeško dušo in ki lahko ohranita naš planet. Glavni junak Aton, mlad slovenski skladatelj in violinist v simfoničnem orkestru, je nesrečen, saj kljub veliki nadarjenosti nima priložnosti, da bi svojo avtorsko glasbo predstavil občinstvu. Neke noči se mu življenje obrne na glavo: kot privid se mu prikaže skrivnostno dekle, predstavi se mu z imenom Ariana. Pove mu zgodbo o Laxenu, planetu iz drugega osončja, ki ga je vrsta s sosednjega planeta uničila, ko ga je oropala naravnih virov energije, da bi ohranila svoj planet. Po Arianinih besedah podobna usoda čaka tudi Zemljo, če Aton ljudi ne bo razsvetlil z Zvokom, da bodo spregledali nevarnosti, ki njihovemu planetu grozijo iz drugih dimenzij. Aton mora najti temeljno univerzalno vibracijo - Zvok, s pomočjo katerega bodo lahko ljudje videli parallex - vzporedni svet, ki ga zdaj, zaradi omejenega dojemanja resničnosti, ne zaznajo. Aton v stanju zamaknjenosti poskuša razvozlati pomen Zvoka. Po mnogih dneh mučnih naporov in osame mu notranji glas prišepne, naj napiše Simfonijo Parallex. Loti se skladanja glasbe, kar ga izčrpa skorajda do smrti, saj v delo vloži domala vso svojo življenjsko energijo. Ker za svoje "noro" videnje ne najde podpore, se odloči, da bo koncert priredil kar sam. Moči za dokončanje simfonije mu vliva le misel na Ariano. Ta ga navdaja z nadčloveško močjo, večjo od samega življenja ali smrti. Ariana je poosebljenje Svetlobe, Ljubezni in Zvoka. Aton, ki med skladanjem izkusi vse razsežnosti parallexa, spozna, kaj se je zgodilo planetu Laxeno in kakšna nevarnost grozi Zemlji. Ko delo že skoraj dokonča, se od izčrpanosti onesvesti. Zbudi se v bolnišnici in ugotovi, da so ljudje pri njem doma našli partituro simfonije, ki jo je orkester že predstavil občinstvu: koncert je doživel velikanski uspeh. Ko Aton ljudem okrog sebe začne pripovedovati o svoji izkušnji s parallexom, se iz njega norčujejo, povedo mu, da je za dokončanje tako nenavadne simfonije pač moral prestati svojo osebno medgalaktično vojno. Aton jim skorajda začne verjeti, a nenadoma se od nikoder pojavi šepetajoči Arianin glas, ki mu zatrdi: "Ti si to naredil, Aton. Z najčistejšim Zvokom svoje duše si ljudem pokazal resnico." Parallex obstaja ...
Veselimo se srečanja z vami.
Svoj prihod najavite na e-naslov barbara.cepirlo@opera.si.