O-STA

Letina medu v letu 2020 podpovprečna

Število čebeljih družin na kmetijskih gospodarstvih, po občinah, Slovenija, 2020
Pridelava, potrošnja in stopnja samooskrbe z medom, Slovenija
Uvoz medu (kg), Slovenija, 2020
Izvoz medu (kg), Slovenija, 2020
Povprečne cene medu, Slovenija

Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost. V vsaki izmed statističnih regij v Sloveniji je na kmetijskih gospodarstvih leta 2020 prebivalo več kot 2.000 čebeljih družin. Skupno so slovenski čebelarji pridelali okoli 1.300 ton medu.

Na kmetijah v osrednjeslovenski statistični regiji 15 % čebeljih družin

Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo oktobra 2020 v Sloveniji 11.293 čebelarjev, ki so čebelarili z 213.581 čebeljimi družinami. Med njimi je bilo 3.163 kmetijskih gospodarstev, ta so gojila skoraj 112.500 čebeljih družin. Od tega jih je bilo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija 57 %, v Zahodni Sloveniji pa preostanek oz. 42.300. V pomurski regiji so na kmetijah gojili 15.500 čebeljih družin oz. 14 % vseh. Največji delež čebeljih družin pa je bil v osrednjeslovenski statistični regiji - 15 % ali 16.800. 3 % vseh čebeljih družin so gojile kmetije v mestni občini Ljubljana, kar je bilo največ med vsemi občinami. V najredkeje poseljeni slovenski občini - Solčavi - je na kmetijah živelo 128 čebeljih družin, kar je pomenilo 1 čebeljo družino na 4 prebivalce te občine.

Prebivalec Slovenije porabil skoraj kilogram medu

V Sloveniji pridelava medu med leti niha, saj je odvisna od okolijskih dejavnikov, ki vplivajo na življenje čebel in njihovo proizvodnjo. V letu 2020 smo pridelali okoli 1.300 ton, kar je bila podpovprečna letina. Upoštevajoč porabo v istem letu, ki je znašala okoli 2.500 ton - povprečno skoraj kilogram medu na prebivalca -, to pomeni, da je bila stopnja samooskrbe 67-odstotna. Največ medu smo pridelali v letu 2001 - okoli 2.550 ton. Najvišjo stopnjo samooskrbe pa smo zaznali v letu 2000, ko je znašala 112 %.

V letu 2020 smo več medu uvozili kot izvozili

Skupno smo v letu 2020 v Slovenijo uvozili 1.106 ton medu. Največ smo ga uvozili iz Belgije (skoraj 250 ton), sledil je uvoz iz Madžarske, Grčije in Hrvaške. Najvišjo vrednost je dosegel uvoz iz Madžarske, skoraj 745.000 EUR

V istem letu smo iz Slovenije izvozili 306 ton medu, največ na Japonsko (skoraj 111 ton). Vrednost izvoza v to državo je znašala nekaj več kot pol milijona EUR.

Države članice EU so v tem obdobju uvozile skoraj 177.650 ton medu, največ iz Ukrajine (55.000 ton), sledila je Kitajska z 39.000 tonami oz. 22 % celotnega uvoza. Izvoz iz Evropske unije je znašal 31.300 ton. Največ, skoraj 7.900 ton, so države članice izvozile v Združeno kraljestvo.

Odkupna cena cvetličnega medu višja za 40 %

V trgovinah je bilo za nakup kilograma medu leta 2021 treba plačati 8,41 EUR, kar je bilo za skoraj 4 % več kot leto prej. Na živilskih trgih je ta cena v istem obdobju znašala 11,86 EUR ali za 18 % več. Povprečna odkupna cena cvetličnega medu pri pridelovalcu pa se je povišala za skoraj 40 %, na 7,03 EUR za kilogram.