Gibanje cen v Sloveniji podobno kot v evrskem območju
V maju 2022 je bila inflacija v Sloveniji na enaki ravni kot v Nemčiji in nekoliko višja od povprečja v območju evra. Slovenski potrošniki in podjetja pričakujejo rast cen tudi v prihodnje.
Drobnoprodajne cene rastejo
Cene življenjskih potrebščin so bile za 8,1 % višje kot v prejšnjem maju. Tako visoko letno stopnjo inflacije smo nazadnje izmerili v februarju 2002. V 90. letih prejšnjega stoletja pa smo imeli v Sloveniji še veliko višje letne stopnje inflacije, te so pogosto dosegle vrednosti, večje od 10 %. Zadnjič se je to zgodilo v septembru 1997 (10,1 %).
Od uvedbe evra je gibanje cen v Sloveniji in v celotnem evrskem območju zelo podobno. Za primerjavo letnih rasti cen na območju Evropske unije uporabljamo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin. Po prvih ocenah je bila letna stopnja inflacije maja 2022 v evrskem območju 8,1-odstotna, v Sloveniji pa 8,7-odstotna; enako inflacijo so imeli tudi v Nemčiji. Najvišjo inflacijo so izmerili v Estoniji (20,1 %), Litvi (18,5 %) in Latviji (16,4 %), najnižjo pa na Malti (5,6 %) in v Franciji (5,8 %). Tudi na ravni evrskega območja so se v enem letu najbolj podražili energenti, za 39,2 %.
Kaj se je podražilo najbolj?
Največje podražitve smo v zadnjem letu zaznali predvsem pri gorivih in hrani. Zemeljski in mestni plin sta se podražila za 59 %, kurilno olje za 43 %, daljinsko ogrevanje prav tako za 43 %. Nekoliko manj so se dvignile cene trdih goriv, v enem letu za 24 %. Pri pogonskih gorivih smo izmerili 41-odstotno podražitev dizla in 35-odstotno podražitev bencina.
Pri hrani najbolj izstopajo podražitve olja in maščob za 25 %; v tej skupini se je jedilno olje podražilo za 50 %. Po podobni stopnji so se podražili izdelki iz žit, za 23 %, od tega kruh za 21 %.
Najemnine in cene storitev za vzdrževanje in popravilo stanovanja so se zvišale za 19 %, električarji so svoje storitve podražili za 22 %.
Plače so se v enem letu zvišale manj kot cene
Pozitivna realna rast plač pomeni, da so se plače zvišale bolj (tj. po višji stopnji), kot so se zvišale cene. Pri izračunu realne rasti plač torej upoštevamo tudi rast cen življenjskih potrebščin.
Od leta 2015 je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji večinoma rasla hitreje od cen življenjskih potrebščin. Od januarja 2015 do oktobra 2021 so se plače na letni ravni realno zmanjšale le petkrat: v novembru 2016 (za 0,1 %), v februarju 2017 (za 1,7 %), v aprilu 2017 (za 0,5 %) ter v septembru 2018 in marcu 2020 (obakrat za 0,2 %). V obdobju od novembra lani do marca letos pa je bila letna realna rast bruto plače vsak mesec negativna. V marcu 2022 je bila povprečna mesečna bruto plača tako realno za 5,2 % nižja kot leto prej.
V javnem sektorju so se bruto plače v primerjavi s prejšnjim marcem realno zmanjšale za 13 %, kar je v veliki meri povezano z ukinitvijo t. i. covidnih dodatkov, v zasebnem sektorju pa so se zvišale za 0,2 %. Pregled po dejavnostih kaže, da so se plače realno najbolj zvišale v gostinstvu, za 6 %, kar je predvsem posledica odprave omejitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo.
Nominalno, tj. brez upoštevanja rasti cen, je bila povprečna mesečna bruto plača v marcu 2022 skoraj enaka kot pred letom dni; v javnem sektorju se je znižala za 8,3 %, v zasebnem pa se je zvišala za 5,6 %.
Kaj pričakujejo podjetja in potrošniki?
Slovenska podjetja in potrošnike med drugim vsak mesec povprašamo tudi o njihovih pričakovanjih glede gibanja cen. V maju 2022 je zvišanje cen pričakovalo 67 % gradbenih podjetij, 55 % predelovalnih podjetij, 50 % podjetij v trgovini na drobno in 33 % storitvenih podjetij. Med potrošniki jih je 30 % pričakovalo rast cen po enaki, 57 % pa po višji stopnji kot v prejšnjih 12 mesecih. Vrednosti kazalnikov o pričakovanem gibanju cen za vsa področja letos dosegajo najvišje ravni, odkar izvajamo ta raziskovanja.