Podarjen portret profesorja Steske, nekdanjega dekana Pravne fakultete UL

Pravnuk nekdanjega profesorja in dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Henrika Steske Martin Roblek in sedanji dekan fakultete prof. dr. Saša Zagorc sta 13. februarja 2023 na krajši slovesnosti ob prevzemu portreta profesorja Henrika Steske podpisala pogodbo o donaciji te umetnine fakulteti. Donator jo je prejel od svoje babice, ki je bila vnukinja leta 1960 umrlega profesorja in v študijskem letu 1940-1941 tudi dekana Pravne fakultete, sicer strokovnjaka za upravno-pravno področje. Pred podpisom pogodbe o donaciji so priložnosti in preteklosti nekaj besedil namenili donator, dekan in doc. dr. Bruna Žuber kot predstavnica Katedre za upravno pravo na fakulteti.

Slika, naslikana leta 1940, bo torej odslej razstavljena v prostorih Pravne fakultete, gospod Roblek pa je za dogodek pripravil tudi za krajše besedilo o svojem znanem in pomembnem predniku (v nadaljevanju).

Henrik Steska (1880-1960)

Pravnik Henrik Steska se je rodil leta 1880 v Litiji v družini inšpektorja Janeza in Ane roj. Sertich. Osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, Trbovljah in Ljubljani. Med letoma 1892 in 1900 je v Ljubljani obiskoval gimnazijo. Maturiral je leta 1900. Študiral je pravo, eno leto v Gradcu (1900/1901), nato na Univerzi na Dunaju. Diplomiral je leta 1905, promoviran je bil leta 1919.1

Med letoma 1905 in 1914 je bil pravnoadministrativni uradnik pri deželni vladi za Kranjsko. Služboval je tudi pri okrajnih glavarstvih Ljubljana okolica, Radovljica, Logatec, Krško in Kranj. Med prvo svetovno vojno je deloval v oddelku deželne vlade za cerkvene zadeve, bil je tudi referent za nadziranje in oskrbovanje (večinoma primorskih) begunskih družin. Po koncu vojne je bil med letoma 1919 in 1923 predsednik Komisije za presnovo javne uprave ter državnopravni referent pri deželni vladi oz. pokrajinskem namestništvu za Slovenijo. Leta 1923 je postal član upravnega sodišča v Celju in bil leta 1933 iz političnih razlogov upokojen.2

Znan je bil po svoji dobrodelni aktivnosti, pomagal je nemočnim in prikrajšanim, leta 1935 pa je prevzel tudi vodenje Društva za gluhonemo mladino. Gluhonema mladina je največkrat prihajala iz siromašnih družin, kjer je vladala beda in bolezen. Henrik Steska je izposloval, da je ministrstvo prosvete z odlokom leta 1936 priznalo odpustnico iz gluhonemnice kot spričevalo o dovršeni meščanski šoli za gluhoneme. S tem je bil šele omogočen nadarjenim absolventom gluhonemnice vstop v poklice.3

V letih 1920-1923 in 1931-1940 je honorarno predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1940 je bil izvoljen za rednega profesorja. V študijskem letu 1940/41 je bil dekan Pravne fakultete, nato tri leta prodekan. Upokojen je bil leta 1945. Napisal je vrsto strokovnih člankov in knjig (mdr. O javni upravi: upravnopravna in upravnopolitična razmotrivanja, 1925; Organizacija državne uprave, 1937) v katerih se je ukvarjal predvsem z upravnimi in pravnimi vprašanji. V obdobju med vojnama je bil tudi član izpraševalne komisije za državoslovni izpit ter reden član izpraševalne komisije za politično-upravni strokovni izpit. Umrl je leta 1960 v Ljubljani.4

Po njem se imenuje Ekipa Henrik Steska Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.