Svetovni dan dostojnega dela

Najvišja stopnja delovne aktivnosti na Nizozemskem in Švedskem

V prejšnjem letu je bilo delovno aktivnih 77,9 % prebivalcev Slovenije, starih 20-64 let. Stopnja delovne aktivnosti med moškimi (81,2 %) je bila za 6,9 odstotne točke višja kot med ženskami (74,3 %).

V Evropski uniji (EU) je bila stopnja delovne aktivnosti v omenjeni starostni skupini najvišja na Nizozemskem (82,9 %) in Švedskem (82,2 %), najnižja pa v Italiji (64,8 %) in Grčiji (66,3 %). Stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji je bila za 3,3 odstotne točke nad povprečjem EU (74,6 %).

Stopnja tveganja revščine med delovno aktivnimi nižja od povprečja EU

Skupni cilj globalne družbe je prizadevanje, da bi bilo čim manj delovno aktivnih izpostavljenih tveganju revščine. Lani je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 4,8 % polnoletnih delovno aktivnih oseb. V zadnjem desetletju je bil delež manjši le v 2019 (4,5 %).

V Sloveniji je bil ta delež v prejšnjem letu nižji od povprečja EU; ta je namreč znašal 8,5 %. Najvišji delež sta imeli Romunija (14,5 %) in Luksemburg (12,9 %), najnižji pa Finska (2,5 %) in Češka (3,4 %).

Osebe, ki delajo za delovni čas, krajši od polnega

Delovno aktivni v Sloveniji (15-64 let) so lani pri glavnem delu v povprečju opravili 39,5 ure na teden, s čimer se je država uvrstila nad povprečje EU (37,3 ure). 9,5 % delovno aktivnih pa je tedensko običajno opravilo več kot 40 ur.

Prejšnje leto je bilo 9,4 % delovno aktivnih v Sloveniji, starih 15-74, zaposlenih s krajšim delovnim časom. Delež teh že desetletje ostaja pri približno 10 %.

V isti starostni skupini je bilo 12.000 delovno aktivnih ljudi, ki so delali za krajši delovni čas, a so si želeli delati več in so bili za to na voljo takoj. To je predstavljalo 13,2 % vseh delovno aktivnih s krajšim delovnim časom.

Neprostovoljne začasne zaposlitve

Dostojno delo predvideva tudi stabilno zaposlitev in urejeno delovno okolje, to pa povezujemo z zaposlitvijo za nedoločen čas. Med zaposlenimi v starostni skupini 15-64 let je bilo lani v delovnem razmerju za nedoločen čas 92,3 % oseb, za določen čas pa 7,7 %.

Razlogov za to, da se osebe odločijo za zaposlitev za določen čas, je več: ker se še izobražujejo, so v poskusni dobi ali na usposabljanju, nekateri pa so v taki obliki zaposlitve neprostovoljno. To pomeni, da se zaposlijo za določen čas, ker ne morejo najti stalne zaposlitve.

Med vsemi zaposlenimi (za določen in nedoločen čas) v Sloveniji, starimi 15-64 let, jih je 2,4 % kot razlog za opravljanje dela za določen čas navedlo, da ne morejo najti zaposlitve za nedoločen čas. Gre za najnižji delež v zadnjih desetih letih.

V EU je bil delež neprostovoljno zaposlenih za določen čas največji v Španiji (12,8 %), sledil je Ciper (9,7 %), najmanjši pa v Estoniji in Avstriji (v obeh pod 1 %). Slovenija se je uvrstila pod povprečje za celotno EU, ki je znašalo 4,3 %.