Znanstveni simpozij "Meja, jezik in šola" prispeval k refleksiji vrednot izobraževanja in jezika

Ljubljana, 10. april 2025 - Odnos med spreminjanjem državnih okvirov, širjenjem družbenih vrednot, jezikovno politiko in menjavanjem šolskih sistemov na današnjem slovenskem ozemlju v prvi polovici 20. stoletja predstavlja večplastno in doslej ne povsem sistematično raziskano tematiko. V ta namen smo v Slovenskem šolskem muzeju organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Vsi prispevki bodo objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika.

Znanstveni simpozij, ki je potekal v okviru letošnje izpostavljene teme Meja, jezik in šola, katere skrbnik je kustos dr. Simon Malmenvall, je prispeval k širši refleksiji vrednot izobraževanja in jezika v strokovni in splošni javnosti.

Simpozij so sestavljali trije vsebinski sklopi s skupno desetimi prispevki, ki so pretežno obravnavali zahodno, severno in vzhodno obrobje slovenskega ozemlja, dotaknili pa so se tudi njegovega središča. Na tej podlagi je bila vloga slovenskega jezika v šolstvu prve polovice 20. stoletja celovito povezana s položajem sosednjih in zgodovinsko prisotnih jezikov - nemščine, italijanščine in madžarščine.

V uvodnem nagovoru je direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okoliš izpostavil: "Muzej z organizacijo znanstvenega simpozija izpolnjuje poslanstvo in zavezanost javnega zavoda pri raziskovanju zgodovine vzgoje in izobraževanja na Slovenskem. Muzej si z raziskovanjem šolske preteklosti v prav določenem obdobju prizadeva opozoriti na velik pomen uporabe učnega jezika v šoli na vseh območjih slovenske poselitve. Zaradi naglih političnih sprememb in pogostega spreminjanja državnih meja se je hitro spreminjala tudi vpetost šole v različne šolske sisteme in jezikovne šolske politike. Uporaba materinščine v šoli je bila temeljna vrednota, ki je v nemirnih časih povsod povezovala strmljenje slovenskega prebivalstva. Kot osnovno človekovo pravico jo je bilo treba še uveljaviti."

Prvi tematski sklop, naslovljen "Središče, obrobje in manjšina: občutljivost rabe učnega jezika", ki ga je moderiral Anton Arko iz Slovenskega šolskega muzeja, so pokrivali Simon Malmenvall iz Slovenskega šolskega muzeja in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani ter Danijel Grafenauer in László Göncz z Inštituta za narodnostna vprašanja.

Drugi tematski sklop z naslovom "Primorska: ohranjanje in izključevanje slovenščine", ki ga je moderiral Simon Malmenvall, so oblikovali Robert Devetak z Inštituta za narodnostna vprašanja in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, Milena Černe iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici in Matic Batič s Študijskega centra za narodno spravo.

V tretjem tematskem sklopu "Druga svetovna vojna: ideološki pritiski in poskusi obuditve slovenskih šol", ki ga je moderiral Robert Devetak, so sodelovali Anton Arko, Damjan Hančič s Študijskega centra za narodno spravo, Erika Jazbar s slovenskega programa Radiotelevizije Italije za Furlanijo-Julijsko krajino in Matic Intihar iz Slovenskega šolskega muzeja.

Ob dogodku je izšla tudi priložnostna Simpozijska knjižica.

Dr. Simon Malmenvall, vodja projekta Meja, jezik in šola, je dodal: "Vsebina simpozija posredno izpostavlja tudi dejstvo o sedanjem obstoju slovensko govorečih skupnosti za mejami Republike Slovenije. Obenem pa kaže na zgodovinsko pestrost rabe jezikov na širšem območju med severnim Jadranom, vzhodnimi Alpami in zahodno Panonsko nižino. Z vidika zgodovinskih dogodkov in procesov tako splošna uveljavljenost slovenščine v izobraževanju in javnem življenju ni bila samoumevna, temveč pospremljena s težavnimi zastoji in osebnimi odrekanji."

Vsi simpozijski prispevki bodo objavljeni v tematski številki revije Šolska kronika za leto 2025.

Tema bo odmevala tudi v drugi polovici leta - na Krakovskem nasipu v Ljubljani bo od 2. oktobra do 5. novembra 2025 na ogled razstava Meja, jezik in šola, avtorja dr. Simona Malmenvalla.

V Slovenskem šolskem muzeju z organizacijo znanstvenih simpozijev namenjamo pozornost znanstvenemu raziskovanju zgodovine vzgoje in izobraževanja. Z raziskovanjem določenih tematik želimo prispevati k širšemu razmisleku o vrednotah šolstva v strokovni in splošni javnosti.