Razstava Janko Štefe - SRCE ZA DIRKE gostuje v Tehniškem muzeju Slovenije

Tehniški muzej Slovenije (TMS) gosti občasno razstavo o nekdanjem legendarnem motociklističnem dirkaču Janku Štefetu. Odprtje razstave je pospremil pogovor avtorja razstave in publikacije Marka Kumra iz Medobčinskega muzeja Kamnik s Štefetom, ki je bil med 1960-1970 eden najbolj prepoznavnih in najboljših športnikov nekdanje Jugoslavije. Razstava je bila lansko leto na ogled v kamniškem muzeju, v TMS v Bistri pri Vrhniki pa si jo obiskovalci lahko ogledajo do 8. junija 2025.

Bistra pri Vrhniki, 9. april 2025 - v torek, 8. aprila 2025 smo odprli občasno gostujočo razstavo Janko Štefe - SRCE ZA DIRKE. Prikazuje izjemno življenjsko zgodbo devetkratnega državnega prvaka v motociklizmu in Tomosovega testnega dirkača, ki je bil v obdobju med 1960-1970 v samem vrhu evropskih motociklističnih dirkačev. V kategorijah do 50 in 125 ccm je dosegal naslove jugoslovanskega državnega prvaka in bil prvi Slovenec, ki je dobil točke na prestižnih tekmah svetovnega pokala. Njegova tekmovalna pot je tesno povezana s koprsko tovarno Tomos, kjer so kmalu prepoznali njegov potencial in ga uvrstili v tovarniško ekipo. Kot tovarniški dirkač je piste osvajal z legendarnimi dirkalniki Tomos D5, D7, D9 in D6.

Ljubezen do motorjev je prinesel na svet. Že od mladih nog mu je bilo jasno, da njegovo srce bije za hitrost, za dirke in motorje. Kot je povedal, se dober dirkač ne naredi, ampak rodi. Pravi, da moraš imeti gen za hitrost v sebi, ga použiti z materinim mlekom, za hitrost moraš biti preprosto rojen. Prepričan je, da dirkač ne more biti vsak, ki ima dovolj volje in denarja, da si kupi najzmogljivejši motocikel, za uspehe potrebuješ talent. Janko Štefe ni bil le dirkač, bil je ikona časa, ko so dirke potekale na običajnih cestah, med navdušenimi množicami. Njegove dirke so privabljale tisoče gledalcev in njegovi uspehi so navdihovali mlade generacije dirkačev. Njegovi dosežki so zabeleženi v zgodovino slovenskega in jugoslovanskega moto športa, kjer še vedno velja za enega najboljših dirkačev svoje dobe.

O njegovih izjemnih uspehih in zanimivi življenjski zgodbi se je z njim na dan odprtja razstave pogovarjal avtor razstave Marko Kumer. Ozrla sta se na uspešno tekmovalno kariero, na njegove izkušnje s Tomosovimi specialkami ter podoživeli čas, ko so dirke potekale na običajnih cestah pred deset tisoči navijačev in ko so 50 kubični dirkalniki dosegali vrtoglave hitrosti.

Direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Natalija Polenec je ob dogodku dejala: "TMS hrani bogato zbirko predmetov koprske tovarne Tomos, zato me toliko bolj veseli, da programe lahko bogatimo z medinstitucionalnim sodelovanjem in vključevanjem legendarnih akterjev, ki so s temi predmeti ustvarjali zgodovinske zgodbe."

Razstava gostuje v TMS ravno v času osebnega jubileja dirkača, saj bo Štefe kmalu dopolnil osemdeset let. V sodelovanju z ekipo JUS, poznano po seriji grafik na temo jugoslovanskih tehničnih izdelkov, je ob tej priložnosti nastala grafika motorja Tomos D7, s katerim je naš izjemni dirkač nizal zmage na državnem in svetovnem nivoju. Grafiko formata A3 z avtogramom Janka Štefeta je mogoče kupiti v muzejski trgovini in v spletni trgovini Jusproject.com.

Tomosov dirkalnik Tomos D7 je del bogate tehniške dediščine Tomosa, ki je na ogled v našem muzeju in na katero smo zelo ponosni. Motor Tomos D7 so tovarniški dirkači med letoma 1962 in 1968 uporabljali na domačih in mednarodnih tekmah v kategorijah do 50 in 125 ccm. Zasnoval ga je glavni projektant Tomosovega inštituta, Janez Imperl, ki je bil tudi vodja tovarniške tekmovalne ekipe. Tomos D7 je ob predstavitvi v 60-ih letih prejšnjega stoletja prinesel več tehničnih novosti - med njimi 7-stopenjski menjalnik, poseben zračno hlajen motor, aerodinamični okvir iz poliestra ter sistem ločenega mazanja z batno črpalko. Motor je pri 12.000 vrtljajih razvijal približno 9,5 konjskih moči, kar je omogočalo hitrost do 140 km/h. Izdelali so le pet primerkov, kar Tomos D7 danes uvršča med dragocene tehnične spomenike in simbol Tomosove inovativnosti.

# # #

Kontaktna oseba

Katja Kresse

e-mail: katja.kresse@tms.si

Tel: 051 608 801

O TMS

Tehniški muzej Slovenije (TMS) se nahaja v čudovitem okolju na robu Ljubljanskega barja v Bistri pri Vrhniki. Ustanovljen je bil leta 1951, prve zbirke za javnost pa je odprl 1953. Na več kot 6000 m2 razstavnih površin si obiskovalci lahko ogledajo izdelke domačega znanja in predmete tehniške dediščine, ki so bistveno vplivali na življenje Slovencev ali so značilni za slovenski prostor. Med njimi so mlin, žaga, kovačija na vodni pogon, kolo Pony, tramvaj, generator hidroelektrarne, eskadrilja modelov letal in svetovni prvak med medvedi. Muzej je poznan po zbirki Titovih limuzin, zanimiva pa je tudi zgodovina kompleksa Bistra, saj se nahaja v nekdanji kartuziji, ki je postala baročni dvorec. Mali gotski križni hodnik, miza opata, freske Antona Cebeja in oranžerija pripovedujejo zgodbe preteklosti. Največji slovenski muzej ima šest dislociranih enot, med njimi Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.