22. april, svetovni dan Zemlje

Svetovni dan Zemlje zaznamujemo 22. aprila, letos že 55-ič. Tokratno geslo Naša moč, naš planet postavlja v ospredje kolektivno moč posameznikov in skupnosti pri doseganju pozitivnih sprememb. Poudarja tudi spodbujanje globalnega prehoda na obnovljive vire energije, s ciljem potrojiti svetovno proizvodnjo čiste električne energije do leta 2030.

Čedalje več elektrike pridobljene iz sončne in vetrne energije

Skoraj polovico potreb po energiji v Sloveniji pokrijemo z uvozom, v letu 2023 je bil delež uvožene energije 48-odstoten. V strukturi oskrbe z energijo sicer prevladujejo naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledita jedrska energija (23 %) ter energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (nekaj manj kot 21 %). Pri bruto končni rabi energije je Slovenija leta 2023 s 25,1 % prvič (brez uporabe mehanizma statističnega prenosa) presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov (OVE).

V Sloveniji smo leta 2023 največ električne energije proizvedli v jedrski elektrarni in hidroelektrarnah (po 35 %), medtem ko smo je v termoelektrarnah pridobili 23 %, v sončnih in vetrnih skupaj pa nekaj manj kot 7 %. Delež tako pridobljene električne energije se v zadnjih letih povečuje; še leta 2014 je znašal le nekaj več kot 1 %.

Vse več emisij CO2 povzroča transport

K izpustom toplogrednih plinov v veliki meri prispeva prav proizvodnja električne in toplotne energije ter pare iz fosilnih goriv. V letu 2022 je v oskrbi z električno energijo, plinom in paro nastalo 3,5 milijona ton ali 27 % emisij CO2. Ta delež se je sicer v 10-letnem obdobju zmanjšal, leta 2013 je namreč v tem področju dejavnosti nastalo 5,8 milijona ton ali 41 % vseh v tem letu nastalih emisij CO2.

Nasprotno se povečujeta količina in delež emisij CO2, ki izvirata iz cestnega, ladijskega in zračnega transporta. Leta 2013 je tako v transportu skupno nastalo 4,3 milijona ton emisij CO2 ali 30 % vseh, v 2022 pa 5,4 milijona ton ali 43 % vseh v tem letu nastalih emisij CO2.

Skupna količina emisij CO2 sicer upada od leta 2017; v zadnjem opazovanem letu (2022) je znašala 12,7 milijona ton ali 3 % manj kot v letu prej oz. za 10 % manj kot v 2013.

Vrednost zbranih okoljskih davkov se povečuje

Z okoljskimi davki je leta 2023 država zbrala skupno skoraj 1,8 milijarde EUR ali za 7 % več kot leto prej. Največji delež teh, 81 % ali 1,5 milijarde, je bil zbran z davki na energijo, kamor se uvrščajo zlasti trošarine na energente ter drugi davki na onesnaževanje z emisijami CO2. Sledili so davki na promet z 12-odstotnim deležem oz. 0,2 milijarde EUR ter davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov s 3 % oz. 0,1 milijarde EUR.

Skoraj pol milijarde EUR investicij v varstvo okolja

Leta 2023 je bilo za investicije v varstvo okolja namenjenih 474 milijonov EUR, kar je 17 % več kot leta 2014. Tekoči izdatki za varstvo okolja so se v tem obdobju zvišali za 105 % in so znašali nekaj več kot milijardo evrov.