Bellevue na Rožniku: Secesijska dama, ki že vrsto let ogroža sprehajalce po Rožniku
Ljubljana, april 2025 - Na stičišču mestnega parka Tivoli in za rekreacijo priljubljenega zelenega Rožnika že desetletja sameva Hotel Bellevue. Nekoč secesijski biser in ponos Ljubljane, danes simbol zgodovine iz pričetka prejšnjega stoletja. Stavba, ki je nekoč predstavljala živahno družabno in kulturno življenje Ljubljančank ter Ljubljančanov, se že desetletja počasi poslavlja, njena zgodba pa ostaja spomin prihodnjim generacijam. Nekdanji Hotel Bellevue, ki že nekaj časa tudi ogroža okolico, vanj pa se vse bolj naseljuje vandalizem in primeri kriminala, je tako še samo dragocen primer zgodnjega turizma v Ljubljani, ki je kazal na duh časa pričetka 20. stoletja, ko je bila urbana eleganca del širšega evropskega kulturnega vzorca.
Zgodba Bellevueja sega v leto 1909, ko ga je šišenski trgovec z vini Alojzij Zajec, skupaj z arhitektom Urbanom Fenzlom, zgradil na mestu, kjer so stoletje prej Francozi postavili leseno kavarno. Hotel je bil umeščen v razgledno točko na pobočju Rožnika, na robu mestnega parka Tivoli, v neposredni bližini cvetoče prestolnice. Prvotno naj bi hotel imenoval "K razgledu na šišenskem griču", vendar so ob odprtju izbrali bolj mednarodno ime Bellevue, kar v francoščini pomeni "lep razgled".
Stavba je bila zgrajena kot dvonadstropni hotel s pritličjem, mansardo in kletjo, glavna fasada s pročeljem je bila obrnjena proti vzhodu, proti mestu. V pritličju je goste toplo sprejela razkošna kavarniška dvorana z dostopom na razgledno teraso, ki je bila obdana z ograjo iz kovanega železa in štukaturnimi svetilkami. Notranjost so krasili štukirani stropi, parketi iz domačega lesa, medeninaste kljuke in zelo detajlno izdelana stavbna oprema. Macesnova okna in vrata z zelenimi lesenimi roletami so bogatila njen stil, saj je bil Bellevue zgrajen v obdobju, ko je Ljubljana doživljala pomemben urbanistični in kulturni razvoj, zlasti po potresu leta 1895. Takrat se je začelo obdobje modernizacije, ki ga je med drugim zaznamovala tudi secesijska arhitektura.
Bogato kulturno in družabno življenje
Bellevue je hitro postal živahno središče družabnega življenja Ljubljančanov in številnih gostov, od blizu in daleč. Restavracija in terasa sta bili priljubljeni postojanki za izletnike, parki pa so v toplih mesecih oživeli z večernimi prireditvami, glasbo in plesom. Leta 1912 je hotel v najem prevzel Johan Friedl, ki je nadaljeval z razvijanjem gostinske ponudbe. Leta 1928 je objekt prešel v last družine Šterk, ki ga je upravljala do nacionalizacije leta 1953. V tridesetih letih je pred hotelom nastopal eden prvih jazzovskih orkestrov v Ljubljani, kletni prostori pa so bili preurejeni v klub, kjer so se zbirali ljubitelji glasbe, umetniki, pa tudi politični misleci. Po ustnih virih naj bi v hotelu v ilegali nekaj časa bival tudi Josip Broz Tito, ki je zaupno uporabljal hotel kot skrivno pribežališče.
Bellevue je bil tudi priljubljena točka za nedeljska kosila, različna slavja in poroke ljubljanske gospode. Mnogi starejši prebivalci Ljubljane se še danes spominjajo razgledne ploščadi, od koder je bilo moč videti celotno mesto. Stari fotografi in razglednice pričajo o priljubljenosti tega kraja, ki je bil zaradi svoje lege v naravi, a hkrati blizu mestnega središča, edinstven v regiji.
Menjave lastništva in postopni dolgoletni zaton
Nacionalizacija je leta 1953 objekt predala mestu Ljubljana, ki ga je namenilo Srednji gostinski šoli. V tem obdobju je bil hotel deloma prilagojen pedagoškim potrebam: dograjeni so bili šolski prizidki, kuhinjski trakt, spremenjeni prostori za praktični pouk. Konec osemdesetih je objekt izgubil status hotela in se preimenoval v restavracijo, v devetdesetih letih pa je postal diskoteka.
Leta 2005 so potomci družine Šterk po denacionalizaciji objekt prodali podjetniku Marjanu Krajncu, ki pa ni uspel realizirati nobene obnove. Zatem je lastništvo prešlo v roke slovenski podružnici luksemburškega holdinga družbi Mawared International, ki izhaja iz jordanskega sklada. Že v tistem času je bila stavba v slabem stanja. Menjavanje lastnikov, slaba skrb in pomanjkanje interesa s strani javnosti so Bellevue pripeljali na rob degradacije. Leta 2017 je nekdanji hotel kupilo podjetje Bellevue Investicije d.o.o.
V letih 2007 in 2010 sta bila opravljena natančna pregleda objekta, vključno s konservatorskimi analizami in naravoslovnimi preiskavami gradiva. Že ob tistih pregledih je bilo ugotovljeno, da je Hotel Bellevue v zelo slabem in vse bolj nepopravljivem stanju. Zaradi dolgotrajnega vpliva vremenskih razmer in požarov je bila streha praktično v celoti uničena, kar je omogočilo neoviran dostop meteorne vode v notranjost stavbe. Posledično so leseni stropi začeli razpadati, konstrukcijske vezi so popustile, štukature so odpadale, tla pa so bila zmočena do temeljev. Strokovnjaki so že v preteklosti opozarjali, da zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vlagi in razkroja materiala obstaja resna nevarnost zrušitve posameznih delov objekta.
Poročila so opozorila tudi na povsem propadle notranje elemente: odpadanje barv, razkroj parketa, pogrezanje stropnih konstrukcij in nenadzorovan razrast plesni ter gliv, ki so napadle vse etaže stavbe. Sondiranja, opravljena med pripravo konservatorskega načrta, so razkrila več plasti ometov, tapet in dekorativnih poslikav, ki so sicer potrdile estetsko vrednost objekta, a tudi njegovo globoko poškodovanost. Opravljene so bile analize vzorcev štukatur, ki so pokazale, da gre za gipsaste materiale s številnimi plastmi prebarvanja, kar je značilno za daljša obdobja rabe. Fasada je bila obdelana v dveh finih plasteh ometa na grobi osnovi, vendar so se plasti luščile. Barvni odtenki štukatur so pričali o nekdanjem sijaju. Tudi opeka, kljub trdni osnovi in dobremu žganju, ni več zdržala pritiska časa in vlage. V teh poročilih je bilo ocenjeno, da bi celovita sanacija zahtevala popolno obnovo notranjih konstrukcij, vključno z zamenjavo nosilnih zidov. Še največ možnosti za ohranitev so imeli nekateri arhitekturni detajli - deli lesenih rolet, kovinske ograje in posamezni ohranjeni pilastri - a tudi ti bi zahtevali strokovno konservatorsko restavracijo. Konservatorski načrt je sicer določil varovanje osnovne tlorisne zasnove, oblikovne značilnosti fasad in vključitev izvornih materialov pri obnovi.
Tudi strokovno mnenje, pripravljeno kmalu po nakupu nepremičnine s strani Bellevue Investicije d.o.o. v začetku leta 2018 kot del projektne dokumentacije, je jasno pokazalo, da je bila konstrukcija vseh treh objektov v sklopu Hotela Bellevue - glavne stavbe, gospodarskega objekta in prizidka - v izredno slabem stanju. Kot so zapisali je zidovje, zgrajeno iz polne opeke z apneno malto, ponekod povsem izgubilo nosilnost. Gospodarski objekt je bil označen kot konstrukcijsko izjemno nevaren, ki mu grozi samoporušitev že ob manjših obremenitvah. Tudi strešna konstrukcija nad glavno stavbo, kot že omenjeno, je bila zaradi požarov in dolgotrajnega zamakanja močno poškodovana, nekateri nosilni elementi pa so že takrat propadli. Kot je še poudarjeno v strokovnem mnenju, v gospodarskem objektu podrobnega notranjega ogleda takrat zaradi varnosti niso mogli opraviti. Ometi, fasade in notranja oprema so kazali znake več desetletnega propadanja.
Zaščitne ograje in številne ključavnice skozi leta niso preprečile vdora vandalskih skupin, pa tudi uporabnikov prepovedanih substanc. Tako se je objekt Bellevue iz dragocenega kulturnega spomenika lokalnega pomena prelevil v statično nevarno ruševino. "Objekt je do te mere poškodovan, da je vsaka nadaljnja zamuda pri odločanju o njegovi usodi lahko usodna. Če ne bo rekonstrukcije, mora slediti vsaj varna rušitev ob ustrezni arhivski dokumentaciji," je v enem od poročil zapisal statik in konservatorski svetovalec.
Zapuščena stavba je postala nevarno območje. Lokalni prebivalci so opozarjali na zbirališča uživalcev drog, nasilje in celo primere predoziranj. Med ljudmi vse pogosteje prevladuje mnenje, da to ni več zgolj arhitekturno vprašanje, temveč gre za varnostno težavo.
Trajna zapuščina
Bellevue ni bil le hotel. Bil je simbol obdobja, ko je Ljubljana rasla v moderno evropsko mesto. Skupaj z bližnjim Hotelom Tivoli in Jakopičevim paviljonom je predstavljal zgodnjo modernizacijo prestolnice. Hotel Bellevue, za nekatere dandanes tudi 'hotel duhov', ima kljub postopnem propadanju pomembno sporočilo: je opomin, da kulturna dediščina ni samoumevna.