Cepljenje - manj bolezni, več zdravja in daljše življenje

Svetovni in evropski teden cepljenja zaznamujemo vsako leto zadnji teden v aprilu. Letos poudarjamo dosežke cepljenj. V zadnjih 50 letih so namreč cepljenja rešila vsaj 154 milijonov življenj - kar šest življenj na minuto, vsak dan, pet desetletij. Samo cepljenje proti ošpicam je v zadnjih 50 letih rešilo 94 milijonov življenj. Cepljenje je prav tako pomembno prispevalo k 40-odstotnem izboljšanju preživetja dojenčkov. Več kot 20 milijonov ljudi lahko danes normalno hodi zahvaljujoč cepljenju proti otroški paralizi.

A še vedno obstajajo vrzeli pri precepljenosti, kar se kaže tudi pri izbruhih nekaterih nalezljivih bolezni, ki jih je sicer mogoče preprečiti s cepljenjem. Tudi v Sloveniji je ključno ohranjanje visoke precepljenosti in izboljšanje pokritosti pri vseh cepljenjih - otrok, odraslih in ranljivih skupin. Cepljenje namreč pomeni manj bolezni, več zdravja in daljše življenje - za vse generacije.

Čeprav ima Evropska regija Svetovne zdravstvene organizacije visoko precepljenost, pa še vedno obstajajo vrzeli, ki omogočajo širjenje bolezni, ki bi jih lahko preprečili. Tako je bilo v letu 2023 v Evropski regiji SZO zabeleženih več kot 87.000 primerov oslovskega kašlja - največ po letu 1994. V Romuniji je v zadnjih dveh letih več kot 32.000 ljudi zbolelo za ošpicami, 26 jih je umrlo. Ponekod v Romuniji je precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam nižja od 20 odstotkov. V ZDA je bilo do marca 2025 zabeleženih 378 primerov ošpic in dve smrti - to je prvi primer smrti po desetletju v ZDA.

V Sloveniji zaradi cepljenja ne beležimo primerov otroške paralize, davice, rdečk, mumpsa in okužbe s Hib. A to ni samoumevno, temveč rezultat dolgoletnega sistematičnega cepljenja. Ključno je ohranjanje visoke precepljenosti in izboljšanje pokritosti pri vseh cepljenjih - tako otroških kot tudi cepljenjih odraslih in ranljivih skupin.

Pozitivni premiki in širitev programa cepljenja

V nacionalnem programu cepljenja se vsako leto uvajajo novosti. Od letos je cepljenje proti noricam za otroke, rojene od februarja 2024, in cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) za dve novi generaciji na voljo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako je cepljenje proti KME za odrasle, rojene od 1970 do 1980, in otroke, rojene po 2016 krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Čeprav je precepljenost proti gripi v Sloveniji med najnižjimi v EU, se je v sezoni 2024/25 cepljenje povečalo - cepilo se je skoraj 6000 več ljudi kot v prejšnji sezoni, kar nakazuje pozitiven obrat po padcu precepljenosti po pandemiji.

Znatno se povečuje tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju in gripi, kar nudi zaščito tudi novorojenčkom. V letu 2024 je bilo po podatkih elektronskega registra cepljenja (eRCO) proti oslovskemu kašlju cepljenih vsaj 3284 nosečnic. Od lani je na voljo tudi cepljenje proti RSV za zaščito dojenčkov prek cepljenja nosečnic.

V sodelovanju z zdravstvenimi domovi in študenti medicine je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) 4. marca organiziral akcijo cepljenja študentov in mladih odraslih proti HPV. Cepilni dan je spremljala tudi komunikacijska kampanja pod sloganom "Šeraj ljubezen, ne bolezen", ki je imela daljši učinek. V mesecu po cepilnem dnevu se je tako cepilo 1135 oseb več kot v enakem obdobju lani. Kar 60 odstotkov cepljenih je bilo moških, kar je posledica tudi razširitve programa cepljenja proti HPV na mlade moške do 26. leta.