Prvi maj, praznik dela
Največ delovno aktivnih doslej
Lani je bilo v Sloveniji 944.008 delovno aktivnih, kar je bilo največ od leta 1991 naprej oz. za 27 % več kot leta 1997, ko jih je bilo najmanj. V zadnjih letih se spreminja struktura delovno aktivnega prebivalstva. Leta 2010 je bilo med delovno aktivnimi v Sloveniji 92,6 % državljanov Slovenije, lani je ta delež upadel na 84,3 %. Delež delovno aktivnih z državljanstvom katere izmed preostalih članic EU se je v tem obdobju gibal med 0,5 % in 2,1 %, medtem ko delež tistih z državljanstvom drugih držav narašča - lani jih je bilo med vsemi delovno aktivnimi 13,7 %.
Največ delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih
Lani je največ delovno aktivnih oseb, več kot 209.000 (ali 22,3 % vseh delovno aktivnih), delalo v predelovalnih dejavnostih, sledili sta področji trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil s skoraj 116.000 (12,3 %) ter izobraževanje z 81.000 (8,6 %).
Kako pa je bilo z delovno aktivnimi po poklicih? Največ, 220.558 (ali 23,5 % vseh delovno aktivnih), jih je delalo v poklicni skupini strokovnjaki (med njimi je bilo največ strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje, 55.270). Skoraj 140.000 (14,9 %) jih je opravljalo poklice tehnikov in drugih strokovnih sodelavcev, nekaj več kot 138.000 (14,8 %) pa enega izmed poklicev za neindustrijski način dela.
Najvišje plače so v poklicni skupini zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji
Za predlanski oktober so, gledano po poklicnih skupinah, najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejeli v poklicni skupini zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji, 3.731 EUR, najnižjo pa tisti, ki so opravljali poklice za preprosta dela, 1.477 EUR.
Kako pa je s povprečnimi mesečnimi bruto plačami po Standardni klasifikaciji dejavnosti? Za oktober 2023 so bile najvišje v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 3.183 EUR, najnižje pa v gostinstvu, 1.569 EUR.
V istem obdobju so bile povprečne mesečne bruto plače zaposlenih državljanov Slovenije za 5,2 % višje od povprečja, medtem ko so bile plače državljanov preostalih članic EU od povprečja nižje za 10,8 %, plače državljanov nečlanic EU pa za 29,1 %.
Slovenija med državami z najbolj enakomerno porazdeljenim dohodkom
Mera za porazdeljenost dohodka je Ginijev količnik. Njegova vrednost se, prikazano v odstotkih, giblje med 0 % in 100 %. Če bi bila njegova vrednost 0 %, bi bil dohodek med populacijo porazdeljen popolnoma enako (vsi bi imeli popolnoma enak dohodek), pri vrednosti 100 % pa bi bila porazdelitev dohodka popolnoma neenaka (ves dohodek bi dobila le ena oseba).
Leta 2023 je ta količnik v Sloveniji znašal 23,4 %. Izmed članic EU je bil dohodek še enakomerneje razporejen le na Slovaškem, kjer je bila vrednost količnika 21,6 %. Povprečje na ravni EU je znašalo 29,6 %. Najvišjo vrednost so zaznali v Bolgariji, 37,2 %, kar pomeni, da je bil v tej državi dohodek razporejen najbolj neenakomerno.
Manj prostih delovnih mest
Število prostih delovnih mest upada skoraj dve leti. V lanskem 4. četrtletju jih je bilo na voljo približno 17.900 ali za 7,5 % manj kot v predhodnem četrtletju. Tudi medletna primerjava izkazuje za 14 % manjše povpraševanje po novi delovni sili, kar pomeni približno 2.900 prostih delovnih mest manj.
V zadnjem četrtletju lani je bil obseg povpraševanja največji v gradbeništvu, kjer so delodajalci iskali skoraj 3.200 novih sodelavcev, le nekoliko manj pa delodajalci v predelovalnih dejavnostih (okoli 3.100). Več delovne sile kot običajno so iskali tudi delodajalci v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (okoli 1.200), kar je za skoraj četrtino delovnih mest več kot četrtletje prej.
Več kot pol milijona medobčinskih delovnih migrantov
Konec prejšnjega leta je približno 510.000 delovno aktivnih odhajalo na delo v drugo občino, kar pomeni, da je bila vsaka druga delovno aktivna oseba medobčinski delovni migrant. Med vsemi občinami je bilo samo 34 takšnih, v katerih je bilo delovnih mest več kot delovno aktivnih prebivalcev občine (t. i. delovne občine). Med izrazito delovnimi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela približno triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo skoraj 141.500 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.400 njenih delovno aktivnih prebivalcev.
Opazna centralizacija delovnih mest v osrednjeslovenski statistični regiji
Na delo v drugo statistično regijo je ob koncu prejšnjega leta odhajalo okoli 207.300 delovnih migrantov ali 22,5 % delovno aktivnega prebivalstva. Opazna je centralizacija delovnih mest v osrednjeslovenski statistični regiji, ta je bila v zadnjih osmih letih edina regija z več delovnimi mesti, kot je bilo v njej delovno aktivnih prebivalcev.